Peter Prevc je šampion, ki je postal legenda. 15 let je vztrajal med elito in spisal najlepšo zgodbo v zgodovini slovenskih skokov. 12 medalj na velikih tekmovanjih, veliki kristalni globus, trije letalni globusi, zlati orel in svetovni rekord so le nekateri vrhunci veličastne športne poti, ki jo je na imeniten način končal v zibelki poletov. Slovenski as je pod Poncami leta nizal izjemne rezultate in v Zgornjesavsko dolino privabljal množice navijačev. Okoli 70.000 se jih je zbralo njegov zadnji konec tedna v Planici. Slovo je bilo v slogu največjih – najprej s petkovo zmago, 24. v karieri in peto planiško, ko je kronal sijajno kariero, potem pa s čustvenim nedeljskim finalom festivala poletov, ko so mu priredili posebno slavje.

Peter je nosilec dinastije Prevc, v znamenju katere je bil planiški konec tedna. Zdaj je sicer štafeto predal mlajšemu bratu Domnu, ki je na zadnji Petrovi tekmi poletel do drugega mesta, in sestri Niki, ki je v četrtek v Planici dvignila veliki kristalni globus in ponovila Petrov uspeh. Na domači letalnici je prvič v karieri stopil na oder za zmagovalce. Sprva leta 2011 na moštveni tekmi, dve leti kasneje pa premierno tudi na posamični. Pod Poncami je slavil največjo zmago kariere, ko je leta 2016 dvignil veliki kristalni globus. Tedaj je poskrbel za pravo skakalno evforijo v državi in postal najpopularnejši športnik na sončni strani Alp. V Planici je doživel tudi nekaj razočaranj, ko je leta 2015 po zmagi Jurija Tepeša za las ostal brez globusa, pred štirimi leti zaradi skromne forme ostal brez svetovnega prvenstva v poletih, lani pa grozljivo padel na treningu na Bloudkovi velikanki, ki je gostila svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Na koncu je tu tudi spisal zadnje poglavje skakalne pravljice, ki ima srečen konec.

Peter Prevc skozi štiri športne podvige

Privilegij, da je lahko končal na tak način

Prav zaradi pelina, ki je ostal po padcu, je podaljšal kariero. As, kakršen je Peter, se ni mogel posloviti na tak način. Odločitev je bila prava, saj je za njim zelo uspešna sezona, celo četrta najboljša v karieri. Z ekipo je ujel še eno zlato snežinko na ekipni tekmi svetovnega prvenstva v poletih, ki ga je gostil Kulm, kjer je letalni velemojster postal najboljši na svetu leta 2016. Zbral je več kot 1000 točk in v skupnem seštevku zasedel peto mesto, po naznanitvi konca kariere na začetku februarja pa do konca sezone skakal kot prerojen in spomnil na šampionske čase. Nanizal je štiri druga mesta, potem pa vse skupaj kronal s planiško zmago. Privilegij je, da lahko športnik praktično na vrhuncu zaključuje. Kot je poudaril eden njegovih velikih tekmecev in najboljših skakalcev vseh časov, Kamil Stoch, mu v karavani kar zavidajo, da je v takem slogu zaključil športno pot.

Zavidali so mu, a obenem zelo privoščili. Že v petek, ko je zmagal, so mu prvi čestitali vsi skakalni velikani. Poleg reprezentančnih kolegov so ga prvi ob velikem uspehu objeli Stoch, Rjoju Kobajaši in Stefan Kraft. Johann Andre Forfang, ki je vodil do njegovega nastopa, je po Petrovem pristanku visoko dvignil roke in zaploskal šampionu. Tudi Daniel Huber, ki je blestel ves konec tedna – v nedeljo je prepričljivo zmagal, v petek pa zaostal le za Prevcem –, je v uradni izjavi po zmagi dejal, hvala, Planica, hvala, Peter. Po zadnjem poletu v karieri mu je vsak skakalec čestital in se poklonil šampionu, ki je postal legenda. Vse to dokazuje, za kako veliko športno osebnost gre.

V Sloveniji je bil večji od skokov

V Sloveniji mu po popularnosti in pomenu parira le peščica športnikov. Peter je bil v bistvu večji od skokov. Ne gre le za rezultate, ampak za sam pomen, ki ga je imel v tej disciplini in športu sploh. Kot je dejal Robert Hrgota, je v domovini skoke postavil na zemljevid. Prevc ni bil le izjemen skakalec, ampak je ves čas blestel kot velik športnik, pravi profesionalec, kar so vedno poudarjali in cenili tudi sotekmovalci. V 80. letih je Primož Ulaga začel prvi zmagovati na tekmah svetovnega pokala. Njegova generacija z Matjažem Debelakom na čelu je osvojila prve olimpijske kolajne. Zatem je Franci Petek postal svetovni prvak, Primož Peterka pa je z dvema globusoma prvič poskrbel za skakalno vročico v Sloveniji. Potem je Robert Kranjec postal sinonim za letenje na smučeh in bil nekaj časa osamljeni jezdec, sposoben konkurirati za vrh.

Peter Prevc je v svetovni pokal prišel pred 15 leti. Takrat tih golobrad najstnik je nase opozoril že na prvem velikem tekmovanju, olimpijskih igrah v Vancouvru. Leto kasneje je bil že del ekipe, ki je osvojila kolajno na svetovnem prvenstvu. Vse prej naštete dosežke pomembnih mož v zgodovini slovenskih skokov je Peter presegel, nadgradil in oplemenitil. Zgodaj je začel zbirati posamične kolajne največjih tekem. Iz sezono v sezono je napredoval in postajal pravi profesionalec na vseh področjih, tudi v komunikaciji z mediji. Čeprav nikoli ni dolgovezil, pa so njegove izjave bile konkretne, preudarne in imele vse večjo težo.

Ganljiva slovesnost v izteku letalnice bratov Gorišek

Pred desetimi leti se je prvič veselil zmagovitega odra v skupnem seštevku. Tedaj je začel skakati agresivneje, se je spomnil Severin Freund letos v Planici, še en nekoč njegov veliki tekmec. Po njegovih besedah je Peter pionir agresivnega in modernega agresivnega sloga, ki odlikuje najpogumnejše in najboljše. Premikal je meje skakanja in predvsem letenja. Vedno bo z zlatimi črkami zapisan kot prvi, ki je poletel magičnih 250 m. Z Nemcem sta istega leta (2015, op. a.) uprizorila dramatične boj za globus, ko sta bila skupaj zmagovalca svetovnega pokala, vendar je kristal v vitrino pospravil Bavarec zaradi večjega števila zmag. Grenko izkušnjo je nepopustljivi borec vzel kot dodatno motivacijo, da je dokončno zablestel v polnem sijaju. Zima, ki je sledila, je bila popolnoma v znamenju Petra. Navduševal je s pravo skakalno simfonijo, ko je ob ekstremnih daljavah z bleščečo tehniko pristajal v telemark. Pobral je vse lovorike, vključno z zlatim orlom in zlato medaljo na SP-ju, zbral rekordno število točk, zmag in uvrstitev na stopničke v eni sezoni, z rekordno prednostjo je prehitel konkurenco in dokončno Slovenijo spravil v skakalno evforijo.

Krepko več kot 100.000 gledalcev je takrat romalo v Planico, ki je gostila kar štiri tekme. Znatno se je povišal vpis na treninge skokov, Peter pa je bil najpopularnejši športnik v državi in idol generacij nadobudnih športnikov. Čez leta so skakalci, ki so ga nekoč občudovali in gledali z velikimi očmi, ko je premagoval najboljše na svetu, postali njegovi reprezentančni kolegi. Od njega so se učili, ga imeli za mentorja, vodjo, kapetana in obenem tudi prijatelja. Ganljivi so bili prizori, ko je na novinarski konferenci v Planici februarja naznanil konec kariere, še bolj čustven pa je bil njegov zadnji planiški dan. Po koncu tekme, ko so mu organizatorji pripravili spektakularno slovesnost, so ob njem stali najbližji – družina, prijatelji in sotekmovalci. Le malokdo je lahko zadržal solze. Timi Zajc, Lovro Kos in Anže Lanišek so z orošenimi očmi z izbranimi besedami govorili o velikanu, ki odhaja. Vzornik, borec in šampion so imeli slovenski skakalci napisano na dresu. Kos je še na čelado dodal hvala, Peter, kar je bilo tudi skupno sporočilo Planice.