Najbolj skakalna družina v Sloveniji je v tej zimi še dopolnila že tako bogato vitrino. Na začetku svoje kariere že navdušuje tudi Nika, ki je najboljša mladinka na svetu, prav tako je pečat pustila v svetovnem pokalu, njeni trije starejši bratje pa so se vsi izkazali na velikih tekmovanjih olimpijske zime. Za 26-letnim Cenetom je najuspešnejša sezona v karieri, saj je v svetovnem pokalu letos zbral več kot dvakrat toliko točk kot do zdaj v celotni karieri. 12-krat se je prebil med deseterico, prvič pa je stopil tudi na oder za zmagovalce, potem ko je bil tretji v Willingenu.

Cene izpolnil cilj in doživel Norveško

Tako rekoč je vso sezono skakal konstanto in bil ves čas tudi v deseterici skupne razvrstitve: "To je pa nekaj, za kar samega sebe potrepljam po rami in si rečem: Cene, to ti je pa dobro uspelo." Ko je pred sezono govoril o ciljih, je poudaril prav to, da bi bil ves čas v ekipi svetovnega pokala in bi tako nastopil tudi na Norveškem. Turneja Raw Air mu je vrhunsko uspela, saj je bil najboljši Slovenec, poseben seštevek pa je sklenil na četrtem mestu: "Bilo je res lepo veselje, da sem končno doživel to Norveško. Škoda sicer, da ravno prenavljajo Trondheim, Vikersund pa zaradi svetovnega prvenstva ni bil vključen v turnejo. Tako čisto pravega Raw Aira nisem doživel, sem pa Norveško."

Nekaj težav je imel le ob prvem vrhuncu zime, novoletni turneji, ki jo je po polovici zapustil, a se po treh tekmah v Bischofshofnu hitro vrnil v svetovni pokal, kjer je brez točk ostal le na eni preizkušnji: "Je bila neka prelomnica. Psihološko se mi je vse skupaj začelo malce podirati. Sicer sem se osebno sestavil že v Garmisch-Partenkirchnu, preden sem šel domov, ampak smo že zastavili tako, in ko zdaj pogledam nazaj, smo se pravilno odločili. To mi je pomagalo, da sem potem še celotne olimpijske igre in norveško turnejo izpeljal, kot sem."

Popotnica za olimpijske igre v Pekingu je bila s tretjim mestom v Willingenu idealna, potem se sicer ni uvrstil v ekipo za tekmo na srednji napravi, je bil pa del srebrne četverice na moštveni preizkušnji. "Kot opažam ljudi okoli sebe, dajejo tej medalji večji pomen kot jaz. Verjetno bom šele z leti začel dojemati, koliko pomeni. Upam si trditi, da je ta kolajna nekaj, zaradi česar se me bodo ljudje spomnili še čez nekaj let. Tisto mi bo dalo misliti, kaj nam je res uspelo," je povedal Cene, ki si mu potem ni uspelo izboriti mesta na svetovnem prvenstvu v poletih, a je nato v Vikersundu opravljal vlogo predskakalca, ko mu je tudi uspelo poleteti do 243,5 m: "To je bilo res fenomenalno. Lahko rečem, da je bil to kar najboljši konec tedna v mojem življenju."

Domen največ pokazal na letalnicah

Za tri leta mlajšim Domnom je, kar zadeva skupno razvrstitev svetovnega pokala, najslabša sezona v karieri. Znova je bilo v njegovih skokih ogromno nihanj in večino zime sploh ni bil v prvi ekipi. Skupaj je točke osvojil na vsega štirih tekmah, najboljši rezultat pa mu je uspel prav na zadnji v Planici, ko je bil sedmi. S tem je dobil 36 točk, vse skupaj v celotni sezoni pa 60: "Sezona ni šla po načrtih. Poskusil bom drugače izpeljati proces treninga. Junija in julija bo več specialne motorike in manj moči na stadionu. Med zimo sem imel prebliske v skokih, na treningih sem bil zraven, bolj pa me je žrlo, da se v tistih skokih na tekmah, ko bi se moralo poklopiti, ni. Tudi če sem na treningu pokazal že dobre skoke, se mi je ravno v kvalifikacijah to podrlo."

Kot je to v navadi, je najboljše skoke pokazal na letalnicah. Tako je bil na svetovnem prvenstvu v poletih v Vikersundu šesti na posamični tekmi, na ekipni pa je pristavil pomemben kamenček v zlati mozaik. Zatem sicer v Oberstdorfu ni bil konkurenčen za vrh, je pa vseeno popravil rekord letalnice Heinija Klopferja, ko je pristal pri 242,5 m: "Z mojo krivuljo bi se dalo še malo dlje. Nekaj metrov verjetno še, ne pa prav veliko. Constantin Schmid bi z njegovim načinom malce težje pristal pri taki daljavi, z mojo krivuljo pa bi mogoče lahko šlo še malce dlje."

Družina Prevc ima zdaj v lasti rekorde polovice letalnic, na katerih se trenutno skače v svetovnem pokalu. Še vedno je najdlje na Kulmu (244,0 m) letel Peter Prevc, ki z 250,0 m iz Vikersunda ohranja tudi družinski mejnik. V zadnjih letih se v Planici ni najbolje znašel, letos pa skače izvrstno. Po petkovem drugem mestu, ko se je po več kot dveh letih najboljši slovenski skakalec vseh časov znova zavihtel na oder za zmagovalce, je bil tudi del sobotne ekipne zmage. Sodeloval je pri vseh 12 moštvenih zmagah Slovenije, kar ga na večni lestvici uvršča na peto mesto. Najboljši je s 17 Avstrijec Gregor Schlierenzauer.

Peter osvojil nove tri medalje na velikih tekmovanjih

Po spodbudnem začetku sezone je potem kar nekaj časa iskal pravo formo. Dvig ravni skokov je nakazal v Zakopanah, ko je bil na moštveni tekmi celo najboljši posameznik, dokončno pa se je med najboljše prebil na vrhuncu štiriletnega obdobja v Pekingu. Že tako bogato vitrino je oplemenitil z zlato medaljo na mešani ekipni tekmi in s srebrno na moški moštveni preizkušnji. Zdaj ima v lasti olimpijski komplet, s štirimi kolajnami z največjega športnega dogodka na svetu pa je najuspešnejši slovenski zimski moški športnik. Nato je bil tudi del zlate ekipe v Vikersundu, s čimer je dobil še drugo najžlahtnejšo snežinko.

"Če pogledam lestvico svetovnega pokala, bi težko nekdo rekel, da je ta gospod osvojil kakšno medaljo na velikih tekmovanjih, saj so številke uvrstitev večinoma tako visoke kot poletne temperature. S tem delom nisem najbolj zadovoljen, sem pa seveda vesel in ponosen, da se je na velikih tekmovanjih vse izšlo, kot se je moralo, in je bila tam pripravljenost najboljša," je povedal Peter, ki bo letos dopolnil 30 let. Na obeh velikih tekmovanjih se je boril tudi za medaljo na posamični tekmi, a na olimpijskih igrah na srednji skakalnici in letalnici v Vikersundu sklenil na četrtem mestu.

"Je bilo kar stresno. V Pekingu sem imel številko razmeroma nizko, potem je dolgo trajalo, da se je niz sklenil. Po premoru se je tekma nadaljevala in sem nastopil ob koncu. Je bilo kar nekaj časa vmes. Je bilo pa dobro, znova je bil maksimalen adrenalin, živčnost, kar je res taka preizkušnja, za katero v bistvu delaš in tekmuješ. Mi je kar manjkalo," je dodal. V Pekingu mu je do brona zmanjkalo vsega pol točke, ko bi si zaslužil tudi višje ocene za slog, je pa nato z zlatom in srebrom prišlo veliko zadoščanje: "Ti medalji sta prinesli veliko veselja. Predvsem sta pomenili pomiritev. Kot bi nekaj šlo ven iz mene, da se je tista teža, ki sem jo nosil v sebi, nekako prelila v medalje. Zelo sem bil pomirjen, zadovoljen in vesel."