"Na vrhu sem bil zelo sproščen. Vesel. Rekel sem si: gremo se igrat. To je zadnji polet in nimam česa izgubiti. Stvari so se tako lepo izšle, da kar težko verjamem, kaj se je zgodilo. Res neverjetno," je misli pred zadnjim poletom v sezoni, ko je z 254,5 m postavil nov mejnik letenja na smučeh, opisal 25-letni as iz Dolenje vasi v Selški dolini. Zdaj je svetovni prvak in svetovni rekorder: "Najbolje se sliši svetovni rekorder. Z Anžetom sva se pogovarjala, da če bi želel na začetku sezone v Lillehammerju napovedati najbolj nor scenarij, pa bi se kaj takšnega zdelo nemogoče. Lepo sva se izmenjala. Sam sem zmagal v petek, on v nedeljo, ob tem pa še svetovni rekord."

V Planico je prišel v imenitni formi. Na predzadnji postaji v Lahtiju sicer tega ni pokazal, toda s finsko skakalnico se, kot je priznal, še ni spoprijateljil. Je pa predtem slavil v Vikersundu, ko je z 247,0 metra postavil tudi osebni rekord. Pod Poncami je začel izvrstno in v četrtek ob prvem poskusu poletel kar 246,5 m. V petek je nadaljeval v sijajnem ritmu in dosegel deveto zmago kariere. S svojo prvo planiško je potrdil tudi zmago v seštevku poletov in tako dobil mali kristalni globus. Zatem je bil najboljši posameznik sobotne ekipne tekme, na kateri je Slovenija zasedla tretje mesto, v nedeljo pa je 20. v karieri skočil na oder za zmagovalce, tretjič na letalnici bratov Gorišek osvojil drugo mesto, vrhunec vsega pa je svetovni rekord.

Težko opisljivi občutki

"Najlepši dan kariere. Druge razlage, kot da se stvari zgodijo, ker se morajo, nimam," je dejal. O rekordnem poletu pa dodal: "Občutki so neverjetni, težko to opišeš. Nisem takoj vedel, da bo dovolj za rekord, ampak vedel pa sem, da bo šlo zelo daleč. To je bil prvi skok po tistem prvem na treningu, da me ni premetavalo takoj z odskočne mize. Vse je šlo gladko. Imel sem dovolj višine, in ko sem prišel v drugi del leta, sem lahko samo še užival. Imel sem veliko hitrosti in dober položaj v zraku, zato sem lahko tudi lepo pristal. Če je skok dober in si nad smučmi, lahko pri pristanku narediš, kar želiš. Razmišljal sem, ali bi naredil telemark, a sem videl, da sem zelo daleč, in nisem tvegal."

Malokdo je verjel, da je mogoče letos v Planici poleteti rekordno znamko. Če že, pa je večina upe polagala prav v najmlajšega izmed bratov Prevc. Ko se je usedel na zaletno rampo, je v izteku lepotice pod Poncami završalo. Hitro po odrivu z zaletnega pomola se je videlo, da je do faze leta naredil vse vrhunsko. Potem pa je v svojem napadalnem slogu agresivno šel med smuči in jadral do neverjetne daljave. Ko je pristal, je več kot 17.000 gledalcev spravil v delirij. Hitro po izmeri sta ga na ramena dvignila brat Cene in Lovro Kos, Domen pa je snel čelado in se priklonil planiškemu občinstvu.

Zatem je sledil še imeniten polet Anžeta Laniška, ki je prvič v karieri zmagal. "Rekel mi je, da sem nor'c. Bil sem zelo vesel, da je zmagal. Ko sem skočil in odložil smuči, sem si želel, da gre tako daleč, da to doživi," je dodal Prevc, ki je poskrbel, da je po več 14 letih svetovni rekord znova doma pod Poncami. Sicer je za meter popravil prejšnji rekord, ki ga je leta 2017 v Vikersundu postavil Avstrijec Stefan Kraft. Zadnji, ki je v Planici poletel rekordno znamko, pa je bil pred 20 leti Norvežan Bjoern Einar Romoroen.

Rekord spremljala vsa družina

Pred desetimi leti je svetovni rekord postavil tudi njegov brat Peter, prvi, ki je poletel 250,0 m. Nekoč sta skupaj osvajala medalje na svetovnih prvenstvih v poletih, tudi stala skupaj na odru za zmagovalce na tekmah svetovnega pokala, s sestro Niko pa sta zaznamovala predolimpijsko zimo. V Trondheimu sta oba postala svetovna prvaka, najboljša skakalka na svetu celo dvakrat, skupaj pa sta bila tudi v srebrni mešani ekipi. Zdaj sta oba tudi svetovna rekorderja. Nika je z 236 m ženskega postavila v Vikersundu. Merilec, ki je v Planici stal na mestu, kjer je Domen pristal pri rekordu, pa je bil oče Dare.

Ob velikem slavju je bila prisotna vsa družina, tudi mama Julijana in najmlajša sestra Ema: "Ne znam drugače razložiti, kot kar se mora zgoditi, se zgodi. Čudovito. Očitno nekaj delamo prav, predvsem oče in mami. Očitno na pravi način vzgajata otroke, da iz iste družine pride toliko odličnih skakalcev. Čestitala sta mi. Ni bilo veliko besed, sta pa glavna mimika na obrazu in pogled. Hitro se preberemo. Največ mi pomeni, ko v maminih očeh vidim, da je pomirjena in presrečna."

Ko je prišel v svetovni pokal kot golobradi mladenič, je bil na vrhu njegov brat Peter. Nato je začel tudi sam nizati zmage, oblekel po Petrovi šampionski sezoni rumeno majico, a jo potem tudi hitro predal. Ko so sledile slabše sezone, pa je vseeno dokazoval, da ima izjemen občutek za letenje. Letos je naredil velik preskok naprej. Kot je sam dejal, je videl, da mora biti osredotočen le na stvari, ki so v skokih pomembne. Ko je enkrat dvignil raven skokov, je ves čas poudarjal, kako pomemben je ta fokus. Vse do konca zime je bilo tako.

Rad bi izpolnil tudi olimpijske sanje

"Po Lillehammerju zagotovo nisem pričakoval veliko. Upal sem, da se bo forma malce dvignila in bom začel prihajati med 30. Zatem smo vsi napredovali in počasi drug drugemu dokazali, da smo lahko z dobrimi skoki hitro zraven," je še povedal Domen, ki je v tej zimi zmagal na vseh treh letalnicah – v Oberstdorfu, Vikersundu in Planici. Seštevek poletov je končal na vrhu – skupno je bil v svetovnem pokalu deseti –, ob tem pa bil najboljši tudi v razvrstitvi Planica 7.

Zdaj je brez dvoma najboljši letalec na svetu. Sliši se lepo: "Dajmo ego v predal. Super naziv, ampak bi rad obdržal fokus še naprej. Da mi ne uide čez poletje in da ne bom dal vseh štirih od sebe. Čaka nas olimpijska sezona. To so še ene sanje, ki bi jih rad izpolnil. Vem, da bom moral biti do sebe pes že od zdaj dalje. Bom užival, vse skupaj podoživel, potem pa hitro misli usmeriti k delu in prihodnji sezoni."