Po prihodu s tridnevnega skakalnega spektakla v Vikersundu, kjer je dvakrat zmagal, je Prevc na novinarski konferenci v Ljubljani najprej podelil replike zlatih orlov (lovoriko je letos dobil za zmago na novoletni turneji) vsem tistim, ki mu pomagajo do uspehov, nato pa odgovarjal na vprašanja novinarjev.

Kakšen je danes vaš pogled na zmagi v Vikersundu, sploh na neverjeten nedeljski uspeh, ko ste bili na vrhu kljub padcu?
Vsaj zame je bila sobotna zmaga res tista prava, saj skakalci štejemo za neuspeh, če pristaneš tako, kot sem jaz na nedeljski tekmi in se spodaj pelješ po hrbtu. Zadnji skok je bil pač skok z napako.

Ste v zraku morda čutili, da bi lahko celo šlo do svetovnega rekorda?
Kaj pa vem. Mislil sem si: dobro, daleč gre, tam so vejice, kar bo, bo. Sem si pa že v poskusni in tudi prvi seriji rekel: če je kdaj možnost za dolg polet, je to zdajle. Zdi se mi, da je bila letos letalnica spodaj ostreje narejena in ni dopuščala, da bi v dnu kdo lahko obstal na smučeh, čeprav, Stjernen je z lahkoto pristal.
Zdaj vas čakajo tekme (Lahti, Kuopio), kjer vam skakalnici ne ustrezata ...
Finska zna biti zelo zanimiva. Kot vem, se tam še nikoli nisem dobro odrezal. Tam mi je forma vedno padla v primerjavi z drugimi, no, ali pa so drugi odskočili. Ravno pred kratkim sem razmišljal, ali smo že bili na stopničkah. Jaz gotovo še ne, niti ekipno se ni poklopilo in upam, da je tokrat prišlo tisto leto, ko bo vse v redu.
Torej še nikakor ne razmišljate, da ste bolj kot ne že osvojili veliki kristalni globus?
Sezone je dolga še en mesec in to je tisti mesec, ko sem imel po navadi 14 dni rezultatske luknje. Ta Finska je psihično zame največja uganka. Zadnji dve leti je bilo v Lahtiju tako, da je bilo na treningu in v kvalifikacijah vse super, na tekmi je bilo že slabše, naslednji dan pa je bilo še več težav. S Kuopiom se tudi nisem ujel, sploh lani ne, potem pa še tista vetrna nesreča. Če mi bo letos tam uspelo, mi bo to veliko pomenilo.

Pa lahko sploh odrinete stran misel na kristalni globus?
K sreči imam doma toliko dela, da mi ni treba misliti na to. Res je, da kaj preberem, ampak bolj na hitro, da vidim, kaj je novega, potem pa grem že naprej k naslednji nalogi.
Gotovo pa radi pomislite na vse to, kar ste v tej sezoni že naredili!
Za zdaj sta le dva dogodka, ki štejeta na dolgi rok: svetovno prvenstvo v poletih na Kulmu in novoletna turneja. To je za zdaj to. Na to se kdaj ozreš, a potem hitro zapreš zadnje okno in odpreš prvega.

Ste tudi na dobri poti, da presežete rekorden dosežek Schlierenzauerja po številu točk v eni sezoni in dosežete to, kar je pred dvema sezonama Tina Maze?
Nočem delati teh primerjav. Ko hočeš posnemati nekoga, ni popolne vrhunskosti. Vedno moraš poiskati nekaj svojega. Te številke me ne obremenjujejo in se ne ukvarjam z njimi.

Kako ste dobili idejo, da bi vse tiste, ki vam pomagajo do uspehov, nagradili z repliko zlatega orla, kar ste storili na začetku današnje novinarske konference?
To se je že nekaj časa pripravljalo. Po novoletni turneji sem rekel, da se večinoma zdi, kot da sva pri tem uspehu zraven le jaz in Goran (Janus). A videli ste, koliko je še kamenčkov, ki se morajo sestaviti v celoto. Zdelo se mi je, da bi bilo to dobro izpostaviti, in je gospod omenil, da bi lahko naredil te 3D-kipce. Spisal sem seznam, kdo naj dobi zlate orle, vse drugo je organiziral Tomi (Trbovc; tiskovni predstavnik SZS-ja).
Kaj pravite na to, da je Planica za soboto in nedeljo že razprodana?
Škoda. Seveda ne zato, ker hoče toliko ljudi tja, ampak ker jih ne morejo več spraviti v Planico. Toliko navijačev še potrebuje vstopnice! To bo treba 'pošlihtat', tribune zgraditi še na drugi strani ali v skalo noter, da bo lahko prišlo dovolj ljudi. Bo pa gotovo zanimivo, ker bo tako polno.
Lepo bi bilo, če bi imela Planica primat najdaljših poletov, ne Vikersund!
Lepo bi bilo, ampak - to težko načrtuješ. Lani je sicer Vikersundu uspelo, da so tam izboljšali svetovni rekord, sicer bi ga imela Planica. A to jim je uspelo tako, da je le šest skakalcev letelo daleč. Letos, ko niso šli na rekord, je bilo veliko dolgih poletov. Zdi se mi, da so takšni konci tedna boljši in si jih gledalci bolj zapomnijo. Ni samo rekord tisti, ki šteje. Z veliko količino dolgih poletov med 230 in 245 že lahko prevzameš primat.

V Sloveniji ste povzročili pravo evforijo. Čutite to?
Ne čutim prav veliko evforije. Jaz jo dam ven v času od pristanka do konca izteka. Tam imam dovolj časa zase. Sem takšen človek, ki ne uživa prav dolgo v nekaterih stvareh, če pa že, sem rad sam, na samem. Pomembno je predvsem, da ohranjam fokus. Res pa je, da ko grem po tekmi na Facebook ali Twitter, tam bereš le o sebi, ampak - če si povezan s takšnimi ljudmi, ti samo to prikazuje. Sem pa opazil, da me v Sloveniji vsak prepozna in da se je precej spremenilo.
Nekako ste postali najbolj prepoznaven obraz v deželi!
No, saj imamo še gospoda predsednika (smeh).
Greste zato manjkrat ven, po opravkih, morda v trgovino kot včasih?
Tudi prej nisem veliko hodil ven. Če pogledamo življenje vrhunskega športnika med sezono, je precej dolgočasno. Tekma, hotel, domov, počitek, trening, počitek, oprema ... Ne hodiš veliko okrog. V trgovino greš na hitro. Sicer ti to vzame malce več časa, a se z dobro energijo vse uredi. Lažje je, če te imajo ljudje radi. Če komu polepšam dan, sem zadovoljen.
Se občuti kakšno rivalstvo med Norvežani in vami, je kaj nagajanja?
To je morda bolj med novinarji ali med organizatorji. Norvežani so narod, s katerim se najbolje razumem. Same pozitivne šale so. Vem, da je Gangnes po petkovi tekmi rekel, kako je spet dobro skakal, a je bil le drugi, in da ko ni bilo Prevca, ga je pa premagal Kranjec.
Se vam zdi, da so druge reprezentance nekako sprejele to vašo prevlado, ali pa čutite kakšne pritiske, čeprav morda ne neposredno na vas?
Ne, ne občutim kakšnih pritiskov ali umazanih iger. Morda kdaj dobiš kakšen nevoščljiv pogled, ko niti ne veš, zakaj, ampak s tem se ne obremenjuješ. Večinoma si uspeh privoščimo. Smo športniki in se spodbujamo.