Na kratko: 53. pokal Vitranc je bil popoln uspeh - no, za vse, razen za slovenske tekmovalce. Najnižja točka moškega alpskega smučanja po osamosvojitvi je bila tako hočeš nočeš "lajtmotiv" tega konca tedna. Vsi so imeli svojo teorijo, kako smo se znašli, kjer smo se znašli, večina predprograma je bila posvečena prav tej tematiki, ki se je bomo v naslednjih dneh, neizogibno, dotaknili tudi na MMC-ju.
V naslednjih dneh sledi tudi daljši prispevek o usodi slovenskega moškega alpskega smučanja.
Toda kot nam je rekel Tone Vogrinec, naj to ne zasenči dejstva, da smo imeli čudoviti tekmi, ki sta privabili res veliko obiskovalcev (na veleslalomu naj bi jih bilo 5.000, na slalomu pa celo 8.000). Res, Kranjski Gori gre pomladni marčevski termin prav na roke, pa čeprav vsako leto upajo, da se bo sneg obdržal.
Toplo je nedvomno bilo - celo tako, da so hostese med obiskovalce letos namesto čaja razdeljevale sladoledne lučke -, razmere na progah so bile težke, a organizatorji so svoje delo odlično opravili in tekmovalci niso imeli povedati žal besede, bili so samo vidno olajšani, da so lahko po dolgi sezoni napol regularnih razmer, megle, pomanjkanja snega, snežnih zametov, dežja in znižanih startov končno lahko speljali cel konec tedna tako, kot smo si vsi želeli.
Mimogrede, prihodnje leto bodo tekme na Vitrancu še en teden pozneje, 14. in 15. marca.
Upokojitve ...
Zadnje tekme pred finalom pomeni tudi za številne slovo od sezone, od gledalcev in od sotekmovalcev. Nekateri se niso uvrstili na finale, spet drugi pa so letos sklenili prav tu, v Kranjski Gori, končati svoje kariere. Med njimi tudi Mitja Valenčič, ki je v ciljnem izteku po odstopu v prvi vožnji slaloma stoično prenašal slovo od belega cirkusa. Valenčič je pri 36 letih med najstarejšimi tekmovalci (generacija Raicha, Defaga in Millerja, denimo), za seboj pa ima 17-letno kariero, v kateri se mu sicer nikdar ni uspelo uvrstiti na oder za zmagovalce,bil je pa edini od naših tekmovalcev, ki je v zadnjem času vsaj občasno osvajal točke.
Nedelja je bila tudi zadnji dan v svetovnem pokalu za kanadskega slalomskega specialista Mika Janyka, ki je imel vedno rad kranjskogorsko občinstvo. Na žrebih štartnih številk, ko je še bil v elitni 15-erici, ji je vedno priredil kako akrobacijo ali slovenski nagovor. Janyk se poslavlja pri "komaj" 32 letih, a pravi, da ve, da je čas za slovo. Je bil pa navdušen, da je po slabi sezoni kariero končal s prav solidnim 15. mestom. Malo manj pa, da je stanje kanadskega smučanja na približno isti točki kot slovensko in da na slalomu ni imel prav nobenega rojaka na startu.
Sedem mest za njim je pristal japonski veteran, 32-letni Akira Sasaki, ki se je stopničke za zmagovalce uvrstil trikrat. Simpatičnemu Sasakiju se je ob njegovi zadnji tekmi japonska reprezentanca poklonila s šopkom rož, s katerimi je Akira rade volje poziral občinstvu. Ne nazadnje pa smo se po 20 letih poslovili tudi od tekmovalnega direktorja FIS-a Güntra Hujare. 61-letnega nepopustljivega Nemca bo zamenjal Markus Waldner.
Zadnja sezona za avstrijske veterane?
Potem je tu še nekaj vprašajev. Za 36-letnega Benjamina Raicha je bilo drugo mesto na veleslalomu nedvomno obliž na rane po sezoni, ki si jo Avstrijec želi čim prej pozabiti. Zmagovalec skupnega seštevka iz leta 2006, trikratni svetovni prvak, dvakratni olimpijski prvak in zmagovalec 36 tekem za svetovni pokal (tudi v Kranjski Gori) na tiskovni konferenci še ni želel dati odgovora na to, kaj bo z njim prihodnje leto. "Ta nova generacija zelo močno pritiska in če nisi popolnoma zdrav, jim ne moreš slediti," je dejal Raich, ki je imel vedno težave s hrbtom, toda letos so se te vlekle ves januar, nedolgo nazaj znan še kot "Raichov mesec".
Mladi generaciji na čelu s 25-letnim rojakom Marcelom Hirscherjem in komaj 19-letnim norveškim čudežnim dečkom Henrikom Kristoffersnom je uspelo precej bolje slediti Mariu Mattu, ki pri 34 letih doživlja karierno renesanso.
Pred nekaj tedni je v Sočiju postal najstarejši olimpijski slalomski prvak, na Vitrancu pa je po prvem teku vodil, a v drugo tik pred ciljem storil napako. Tudi Matt, ki je imel tu v Kranjski Gori posebno tiskovno konferenco, ni želel povedati, ali bo nadaljeval tudi v sezoni 2014/2015.
O koncu kariere bolj glasno razmišlja njegov 36-letni rojak Manfred Pranger, nekdanji slalomski svetovni prvak, ki se mu s 17. mestom ni uspelo uvrstiti na finale, tako da je prav mogoče, da smo ga gledali zadnjič. Vprašaj je tudi 34-letni italijanski veleslalomski specialist Massimiliano Blardone, ki pa se mu nikakor ne uspe prilagoditi novim pravilom v veleslalomu glede smuči.
Večna uganka je tudi Bode Miller, ki je sicer letos prvič po letu 2008 ponovno prišel v Kranjsko Goro, kjer je sicer pred tem dvakrat zmagal. 36-letnemu Američanu, še vedno enemu redkih pravih zvezdnikov svetovnega pokala, se pozna, da se je precej umiril in da je ponočevanje zamenjal za umirjeno družinsko življenje z ženo Morgan, ki ga je tudi tu spremljala na vsakem koraku, in sinčkom Bodejem Nathanielom, ki je bil v soboto glavna zanimivost v ciljni areni. Miller je bil sicer letos v izjemni formi, a mu te ni uspelo prav dobro prenesti v rezultate. Tudi zato je bila bronasta medalja v olimpijskem superveleslalomu zanj tako čustvena.
Za 34-letnega Ivico Kostelića je bilo srebro v olimpijski kombinaciji pa res edina svetla točka letošnje sezone. Kronično poškodovani Hrvat se muči že nekaj let, odkar je leta 2011 osvojil skupni seštevek svetovnega pokala, in kot kaže, bo letošnja sezona zanj najverjetneje zadnja. Kljub zanj res skromnem 27. mestu na slalomu ga je kranjskogorsko občinstvo pozdravilo prav tako bučno kot zmagovalca.
Zasluženi zmagovalci
In zdaj k naslednjim. Spet so padali rekordi - in vprašanja, ki jih Tedu Ligetyju zastavljajo na tem prizorišču prav vsako leto - Kaj je na tem hribu, da ima 29-letni Američan z njim zdaj že res legendarno ljubezensko zgodbo? Ligety je v soboto zmagal na Vitrancu še šestič, s tem pa je prehitel Alberta Tombo in je zdaj popolnoma sam na vrhu tekmovalcev, ki so na enem prizorišču zmagali največkrat. "Ta kraj je bil do mene vedno dober. Je zahtevna strmina, strmina z značajem," je razpredal najboljši veleslalomist zadnjih let, ki pa se na finale podaja s 50 točkami zaostanka za Hirscherjem.
Deset let manj jih šteje Kristoffersen, ki je z dvema tretjima mestoma postal prepričljivi skupni zmagovalec pokala Vitranc. Drobni in tihi Norvežan, ki ne deluje ravno, da bo kdaj tak superzvezdnik kot njegov rojak Aksel Lund Svindal, za katerim je norel nežnejši spol (pa čeprav so tudi nič hudega slutečega Henrika pred hotelom pričakale najstnice z beležkami za avtograme), pravi, da je njegov vzornik še en rojak, Kjetil Andre Aamodt, njegova skrivnost pa je, da vadi na vseh terenih in v vseh razmerah. Nikdar ni pretoplo, premokro, premrzlo ali preveč razrito za najstnika, ki v slalomskem seštevku zdaj diha za ovratnik Hirscherju in Felixu Neureutherju.
Ta je s slalomsko zmago verjetno malo umiril nemške medije, ki so bili po Sočiju vsi iz sebe. 29-letni Neureuther je bil pred olimpijskimi igrami v življenjski formi, a ga je nesrečna avtomobilska nesreča na poti na letališče popolnoma sesula. "Po olimpijadi sem imel hude težave z motivacijo, mediji so noreli, a sem se prisilil, se zbral in ponosen sem, da sem se," je povedal Felix, ki gre zdaj na finale s petimi točkami prednosti pred Hirscherjem. Marcel je bil kljub dvema vrhunskima uvrstitvama med najboljših pet na koncu vseeno osmoljenec vikenda, ki si ni nabral potrebne večje prednosti pred najbližjim zasledovalcem v skupnem seštevku, Svindalom.
Več pa v spodnji galeriji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje