A nedeljska slalomska zmaga Ivice Kostelića na Vitrancu dokazuje, da nič ni nemogoče. Res, da sta mu šli na roko napaki precej mlajših in morda manj izkušenih Marcela Hirscherja in Alexisa Pinturaulta, a to njegovega uspeha 10 let po prvi zmagi na Vitrancu ne zmanjšuje.

Odlike Kostelića se pač največkrat pokažejo prav v težkih tekmah na meji regularnosti, saj, kot sam pove, "mi stalno treniramo prav v takih pogojih". "Če znaš smučati, znaš smučati v dežju," je malce posmehljivo odgovoril na vprašanje o dežju, ki je delal kar nekaj preglavic tudi Hirscherju. Avstrijec je tako v prvi vožnji slaloma celo preizkušal očala za motokros, na kar pa Ivo odgovarja: "Jaz ne potrebujem posebnih očal."

Ivica je bil o možnosti zmage prepričan že po prvi vožnji, prestrašila ga ni niti ogromna prednost Pinturaulta. "Res sem si želel zmagati, verjel sem v zmago. Vedel sem, da je slalom ruleta, kjer do zadnjih vratc ni nič odločeno," je povedal.

Veliko zaslug za zmago pripisuje tudi svojemu fizioterapevtu Zoranu Pršu, ali, kot mu sam pravi, "The Man That Keeps Me Going", medtem ko se ta svojemu varovancu le čudi, češ, koleno mu dobesedno razpada, on pa zmaguje, in da sta oba "norca". Kosteliću se je takoj po tiskovni konferenci že mudilo na letalo v švicarski Bad Ragaz, kjer je zdravniška ekipa potrdila, da bo aprila potreboval še deseto operacijo desnega kolena. Rehabilitacija naj bi trajala dva meseca, na sneg pa naj bi se vrnil že julija.

Ivica, na vseh tekmah vas spremlja sestra Janica in zdi se, da je po navadi ona precej bolj živčna kot vi. Tudi tokrat je zelo čustveno pospremila to zmago ...
Mislim, da je moja ekipa mogoče predvsem glede na okoliščine bolj čustvena. Jaz sem morda bolj čustven zaradi tega, ker sem zmagal v kraju, ki je meni in moji družini zelo drag in pomemben. Tu v Kranjski Gori smo obkroženi z ljudmi, ki so nas podpirali tudi takrat, ko nismo bili v vrhu, tu so naši prijatelji, Vitranc je hrib, na katerem sem morda največ presmučal. Ekipa pa je, seveda, skupaj z mano preživljala vse vzpone in padce od decembra dalje in njim vsekakor ni lahko, saj vsak dan opravljajo svoje delo najbolje, kot lahko, vidijo pa, da jaz ne morem dati vse od sebe, kar je včasih frustrirajoče in žalostno, ampak taka ekipa, ki s svojim tekmovalcem doživlja vse vzpone in padce, je močna ekipa.

Kako velik uspeh pa je zmagati na enem prizorišču 10 let pozneje?
Da, to je prav tako en del današnje zgodbe, ki ima zame zelo velik simbolični pomen. V 10 letih se v športu veliko stvari spremeni in zamenja. Prav rad bi si ogledal tisto svojo vožnjo iz leta 2003, da vidim, kakšne razlike so med obema vožnjama, ker razlike prav gotovo so - gre le za šport, ki se zaradi sprememb materiala stalno spreminja, konkurenca v slalomu pa je zelo velika, tako da sem res vesel, da sem ostal vsa ta leta v vrhu.
Kaj je ob vseh vaših zdravstvenih težavah sploh tisto, kar vas še motivira, da vztrajate? Zaradi česa je vredno tako igranje z zdravjem?
Poglejte, jaz ljubim smučanje. Motivira me to, da se lahko vsak dan borim proti samemu sebi in uživam v smučanju. Zame je glavna težava to, da če me nekaj boli, ne morem uživati v smučanju, in potem tudi motivacija pade.

Je zmagati na Vitrancu skoraj tako kot zmagati na Sljemenu?
(Smeh) Da, skoraj je! Prav gotovo je Kranjska Gora zame poseben kraj, kjer imam veliko prijateljev, atmosfera je res domača in lahko rečem, da imamo tu razne prednosti, ki se morda ne vidijo, a imamo zaradi srčnosti domačinov tu drugačen odnos z organizatorji in ljudmi iz Kranjske Gore.

Tina Maze letos podira vse mejnike. Prek 2.000 točk, 22 stopničk, v igri je za prav vse globuse ... Je tako sezono sploh mogoče ponoviti? Je na moški strani kdo, ki bi lahko ponovil njeno sezono?
Ne, v tem trenutku ga ni.