24-letni skakalni as iz Dolenje vasi je imel do zdaj v skakalnem centru Salpausselkä v karieri kar nekaj težav. Tudi v šampionski sezoni, ko je dosegal rekord za rekordom in dobil več kot polovico tekem v zimi, mu uroka Lahtija ni uspelo prekiniti. V finskem nordijskem središču, ki bo letos že sedmič gostil svetovno prvenstvo, je v svetovnem pokalu najboljša Petrova uvrstitev četrto mesto, ki ga je dosegel pred tremi leti na veliki napravi. Lani je bil na veliki skakalnici peti, na srednji napravi pa je zasedel deveto mesto. Tudi na petih ekipnih tekmah se mu s kolegi iz reprezentance v Lahtiju ni uspelo zavihteti na oder za zmagovalce. Pred tremi leti so bili najboljši četrti.

Skoki v Lahtiju podobni vremenskim razmeram
"V Lahtiju sem se že skoraj stepel s svojo glavo. Velikokrat sem prišel tja, dobro skakal na treningih in kvalifikacijah, potem pa je prišla tekma in sem sam sebe "zakvačkal". Lani na primer, sem na manjši napravi naredil en zelo dober skok, pa potem slabšega, pa spet zelo dobrega. Tako kot je v Lahtiju veter turbulenten, so turbulentni tudi moji skoki," je o "bojih", ki jih je v preteklosti bil na Finskem, povedal najboljši skakalec lanske zime.

Po sanjski lanski sezoni je letos že po prvi tekmi hitro zabredel v težave. Po dveh padcih je bil popolnoma iz forme in se je za konec tedna v Wisli tudi umaknil iz svetovnega pokala. Odsotnost je imela pozitiven učinek, saj je po vrnitvi v karavano rezultatska krivulja šla navzgor. Vzpenjala se je tudi na azijski turneji, ko je v Pjongčangu na primer končal tik pod zmagovalnim odrom, predtem pa je v Saporu celo zmagal.

Naslov prvaka bi izbrisal vse težave te zime
"Predvsem si želim, da bi na prvenstvu odskakal na čim višji ravni, in to konstantno. Če se da, bi rad stopnjeval skoke. Pomirjen bi odšel, če bi bili skoki na visoki ravni in stabilni. To je tisto, kar mi to sezono manjka. Je bila forma stabilna, a ne na visoki ravni. Po pravici povedano, kakšnih rezultatskih pričakovanj nimam, saj sem preveč čuden to sezono oziroma se mi je tako veliko stvari že zgodilo. Težko je, saj ne veš, kaj ti bo naslednja tekma prinesla. Dejstvo je, da sem bil na svetovnih prvenstvih že favorit za medaljo oziroma za zmago, pa se ni izšlo, zgodilo pa se je tudi, da nisem bil favorit, pa sem prišel do kolajne. Na teh tekmah nikoli ne veš, kaj prvenstvo prinese," previden pri napovedih ostaja Prevc.

Toda na velikih tekmovanjih je slovenski šampion že posegal po medaljah, tudi v zadnjem času pa je z rezultati in predvsem nekaterimi posameznimi skoki dokazal, da je ujel korak z najboljšimi oziroma jim je zelo blizu. Z dobrimi rezultati v zadnjih sezonah je razvadil slovensko javnost in jasno je, da se s Petrom povezujejo sami vrhunski izidi. Kar šteje na teh prvenstvih, so medalje. Na vprašanje, kaj bi spremenilo morebitno osvojeno odličje ali celo naslov svetovnega prvaka, pa je odgovoril: "Vsaka medalja bi naredila veliko razliko. Naslov svetovnega prvaka sem osvojil že v poletih, ampak to ne spada med olimpijske discipline, tako da je vseeno malce drugače. Morebitni naslov pa bi spremenil vse. V bistvu bi celo sezono, vse, kar se je zgodilo, izbrisal."

Zmaga Petra navdaja z optimizmom
Na zadnjih tekmah je bilo že nekaj teh skokov, na katere je mislil, ko je dejal, da bi ga zadovoljili, če bi jih konstantno prikazoval: "Zdi se mi, da so bili zadnji rezultati nekako stabilni in sem tako lahko pomirjen pred svetovnim prvenstvom, kar po mojem mnenju veliko šteje. Nekaj teh vrhunskih skokov je v Aziji že bilo. Če pomislimo, da jih naredimo po devet na konec tedna, so bili na primer trije zelo vrhunski, kar te navdaja z optimizmom. Čeprav si želiš, da bi bilo tega več, a, če pogledam nazaj, so bili tudi konci tedna, ko ni bilo niti enega takega skoka, grem z lažjo glavo naprej."

Dodaten zagon je razumljivo dala nova zmaga, že 22. v svetovnem pokalu in prva v tej sezoni. "Zmaga seveda navdaja z optimizmom. Kako so se mozaiki sestavili skupaj, pomirja. Vidiš, da nisi za v smeti in da se lahko vse lepo sestavi, glava umiri in se razmere posrečijo. Ko narediš skok, kakršnega si sposoben, in si v tem primeru še vedno najboljši na svetu, ti da potrditev in pomiritev," je povedal Prevc, ki ima v bogati zbirki že pet žlahtnih snežink s svetovnih prvenstev. Z ekipo je bil leta 2011 v Oslu bronast, dve leti pozneje pa v Val di Fiemmeju na veliki napravi srebrn, na srednji pa bronast. Dve kolajni je osvojil tudi na svetovnem prvenstvu v poletih. Leta 2014 je bil v Harrachovu bronast, lani pa je na Kulmu postal svetovni prvak.

Če je skok pravi, je vseeno, kakšna je naprava
Skakalce najprej čakata tekmi na srednji napravi, v soboto posamična, v nedeljo pa še z dvema dekletoma mešana ekipna preizkušnja. Če se po pravilu slovenski skakalci bolje znajdejo na večjih napravah, pa je Peter ob bronu na svetovnem prvenstvu na srednji skakalnici leta 2014 v Sočiju osvojil tudi olimpijsko srebro, prav na zadnji tekmi pred Lahtijem, olimpijski generalki v Pjongčangu, pa je bil četrti, kar je njegova najboljša uvrstitev na srednjih napravah v svetovnem pokalu.

"Že večkrat sem sam sebi dokazal, da, če mi gre in naredim pravi skok, je vseeno ali je to 90- ali 200-metrska skakalnica. To po eni strani daje samozavest, ker veš, da se ni treba naslanjati le na ene skakalnice in se ne odpišeš že, ko vidiš, na kateri se skače. Srednje naprave niso prav velik "bavbav". Je pa malo čudno, glede na to, koliko je velikank po svetu, da nas še vedno dajejo na 90-metrske, a smo jih vajeni. Poleti veliko skačemo na manjših napravah, tudi med tekmami, ko smo doma, gremo velikokrat v Kranj. Je pa na teh tekmah manj razlik med tekmovalci, saj vsi skačemo v isto "luknjo ", saj je na razpolago manj metrov. Vsaka malenkost šteje, vsak doskok, vsaka vožnja v iztek, vsak pribitek ali odbitek vetra se lahko pozna. Te tekme so kar napete," je dodal.