Alpski smučarji sezono svetovnega pokala nadaljujejo z uvodnimi tekmami v hitrih disciplinah. V Lake Louisu bosta dva smuka (petek, sobota), v nedeljo je na sporedu še superveleslalom. Prenosi bodo na TV Slovenija. Boštjan Kline je bil na včerajšnjem treningu drugi, kar je presenetljivo. Vidnih rezultatov namreč na tem prizorišču še ni imel, najboljši je bil leta 2015, ko je superveleslalomsko tekmo končal na 14. mestu. "Če na začetku še ne bo pravih rezultatov, moram biti potrpežljiv, zavedati se moram, da se lahko v nadaljevanju zgodi še marsikaj," nam je v intervjuju 30-letni Mariborčan povedal pred odhodom v Severno Ameriko.

Zamenjali ste opremo, z Nordice presedlali na Salomon. Trener Gregor Koštomaj pravi, da se na treningih to odraža zelo pozitivno. Vaše mnenje?
Drži, bolje se počutim na smučeh. Nisem pa še tekmoval na Salomonovi opremi, na ta odgovor bo treba počakati do petka.

Kaj je bilo prej narobe?
Vsekakor sem imel pri Nordici izjemno podporo, smuči so dobre, to se navsezadnje vidi pri Dominicu Parisu. Jaz se žal na njih nisem najbolje znašel, morda jih nisem, če tako rečem, najbolje 'pogruntal'.

Za vas sicer velja, da pogosto kar preveč razmišljate ...
Mogoče res, ampak vedno hočem pač potegniti najboljše.

Tudi smučarski čevlji so verjetno drugačni. Ste se hitro prilagodili?
Malenkost drugačni so, na srečo pa sploh nisem potreboval dodatnih popravkov. Malo ožji čevelj je, ker mi ustreza, ker imam malo ožjo nogo. Skratka, vse dobro funkcionira.

Kdaj smučar najbolje ve, da ima opremo, ki ji zaupa in se med smučanjem dobro počuti?
Te občutke pridobivaš skozi kariero. Predvsem občutek tistega pravega zavoja, ko smuča dobro zareže, ko občutiš hitrost, ki jo pridobivaš iz zavoja.

Ali na tekmi vedno veste, ali ste hitri ali ne?
Vedno tega ne morem vedeti. To je odvisno od marsičesa. Misliš, da si dobro smučal, pa nisi ubral dobre linije in čas ni dober. Se pa lahko zgodi tudi nasprotno. Spomnim se, ko sem bil drugi v Hinterstodru, da sem si v cilju rekel, da bodo fantje še močno izboljšali ta rezultat. A ga niso.

V letošnjem pripravljalnem obdobju ste več trenirali veleslalom, kajne?
Res je, več poudarka je bilo na veleslalomu, kar je po mojem prava pot, saj imam treninga hitrih disciplin že precej v nogah.

Kaj si želite v novi sezoni, kakšni so realni cilji?
Uvrstiti se v finale svetovnega pokala v smuku in superveleslalomu, to je povsem realno. Skrite želje seveda segajo višje in to velja tudi za olimpijske igre.

So vaše izkušnje prednost ali breme?
Predvsem prednost. Res pa je, da moraš kakšne slabše izkušnje predelati, se z njimi soočiti.

Trener Grega Koštomaj je celotni slovenski "hitri" reprezentanci v lanski sezoni po tekmi v Kitzbühelu marsikaj očital. Ali takšni burni odzivi lahko prinesejo pozitivno spremembo?
Trener nam seveda želi vse najboljše in takrat se je odločil, da malo zaropota. Ampak, toliko smo že stari, da takšen odziv kaj dosti ne pomaga. Vsi smo izkušeni, vsi dobri smučarji. Druge stvari so, ki so pomembnejše.

Sorodna novica Čatra prebudili adrenalinski izzivi, Klineta nov material

Kaj konkretno še manjka, da spet pridete med najboljše?
Težko bi izpostavil eno stvar, gre za sklop več dejavnikov, taktika, tehnika, samozavest ... Bolj kot se vse to poklopi, boljši so rezultati.

Pa vas lahko kaj razjezi, da greste na glavo in izsilite vrhunski rezultat?
Ne gre za to, da bi šel na glavo. Odvisno je od vsakega posebej. Nekateri zmagujejo na občutek, drugi tudi s smučanjem na glavo.

Sezona se spet začenja v Severni Ameriki, kjer sicer nikoli niste blesteli.
Super bi bilo dobro startati v sezono, že zato, da izboljšam svojo štartno številko. Toda če na začetku še ne bo pravih rezultatov, moram biti potrpežljiv, zavedati se moram, da se lahko v nadaljevanju zgodi še marsikaj. Predvsem moram ostati v tem filmu z dobrimi občutki, z dobrim smučanjem.

Greste še vedno z užitkom na vsak trening, vam je kdaj težko?
Ne, niti malo ne. Seveda pridejo tudi dnevi, ko si utrujen kje nad 3000 metri nadmorske višine, ampak – ko se spustiš po progi, ko smučaš ... to so občutki, ki te vedno znova navdajajo z veseljem.

In ko je hitrost krepko čez 100 km/h?
Vsekakor. Včasih kar zavriskaš. To je občutek, ki ga ne občutiš vsak dan in ga želiš čim prej spet doživeti.

Si tudi v cilju zloglasnega Streifa rečete: takoj bi šel še enkrat?
Seveda, če je bilo smučanje dobro in ni bilo mučenja. Kadar ti nastop dobro uspe, bi vsekakor takoj ponovil. To ti da vendar neko zadovoljstvo, veselje, tudi ponos.

Vaš reprezentančni kolega Martin Čater je šel poleti na skakalnice, da bi še malo popestril trening. Pa vi?
Nisem šel. Po lanski sezoni smo se spuščali le z vrha doskočišča planiške letalnice. Če bi vedel, da bom brez težav skočil čez hrbtišče, bi pa šel z veseljem. Tudi na letalnico.

Kakšna je bila vaša hitrosti v Planici?
Približno 145 km/h. Računali smo na več. Prišli smo ravno zato, da bi letelo nad 150 ali 160 km/h. Da malo dvigneš to hitrostno bariero.

Imate kakšne težave z res visokimi hitrostmi? Se v Wengnu, kjer hitrosti presežejo 150 km/h počutite nelagodno?
Ne bi rekel. Če bi šlo 180 ali 200 km/h, potem bi se morda kaj dogajalo v tej smeri.

Kako ste poleti popestrili svoj vsakdan, če seveda odmislimo redne treninge?
Spust z gorskim kolesom, to mi je vedno super. Tudi tenis rad igram, seveda pa se zelo veliko družim s sinom.

Tenis je pri smučarjih priljubljen šport. Ga pogosto igrate?
V Mariboru sem bil lani na rekreativnem turnirju, igram tudi ligo.

Ste dobri?
No ja, soliden. Zagnani rekreativec (smeh).

Kdo vas od Slovencev vas je najbolj navdušil na olimpijskih igrah v Tokiu?
Košarkarji. Predvsem z začetno igrivostjo in lahkotnostjo. Tisto je bil res izjemno.

Pri naložbah ste se lotili tudi kriptovalut. Lahko poveste to izkušnjo?
Pred nekaj leti sem kupil eter in ga prodal lani, ko je precej zrasel. Se je kar izplačalo, donos je bil 150-odstoten. Se pa zavedam, kako tvegane so lahko takšne naložbe.