"Nedelja je bila res izjemna. Skakal sem odlično. Zelo sem se razveselil drugega skoka, saj sem mislil, da sem mogoče že zmagal, a, dokler se ne izpiše uradni rezultat, da si prvi, tega ne moreš vedeti. Glede na vse težave, ki sem jih imel v Bischofshofnu in Neustadtu, sem se res lepo vrnil. Dobil sem tisto določeno samozavest in prepričanje vase, da se potem lahko da nekaj iz tega narediti," je bil zadovoljen 24-letni tekmovalec SSK Mengeš, ki je zaostal le za Mariusom Lindvikom.
Norvežan je napadel z drugega mesta, potem ko je po prvi seriji za trenutno najboljšim slovenskim skakalcem zaostajal le 1,3 točke. Najprej je v bistvu vodilnima po polovici preizkušnje visoko letvico postavil Robert Johansson s 141,0 m. Lindvik je rojaka preskočil za 4,5 m in pred Laniškom je bila zelo zahtevna naloga, toda Žaba je še enkrat več v tej sezoni navdušil. Skočil je v dno naprave Wielka Krokiew, pristal pri 143,5 m in nato se je začelo napeto čakanje. Ne Lindvikov ne Anžetov doskok nista bila popolna, pri Norvežanu je šlo v seštevek 50 točk za ocene, pri Lanišku pa 52. Po majhni razliki po prvi seriji, vetrni izravnavi in točkah za ekstremni daljavi je na koncu skakalca ločilo le 2,3 točke.
Hrgota ga ni želel prikrajšati dolgega skoka
Glavni slovenski trener Robert Hrgota je dejal, da je izjemno užival ob spremljanju zanimive tekme v Zakopanah. Njegovi varovanci so na čelu z Laniškom v nedeljo naredili korak naprej, potem ko so sobotno moštveno preizkušnjo končali na četrtem mestu, priznal pa je, da je pred nastopom svojega glavnega aduta razmišljal o znižanju naleta, kar bi Domžalčanu prineslo nekaj dodatnih točk: "Pri teh daljavah je mogoče malce težje vse skupaj izvesti. Poleg tega je bila tudi podlaga zahtevna. Morda bi lahko izbral nalet nižje in bi bila zadeva lažja, po drugi strani pa sem si rekel, da se zmaguje v "podnu". Takoj, ko sem videl daljavo Johanssona, sem začel razmišljati o znižanju. Vedel sem, da je Anže odlično pripravljen in da bo šlo zelo daleč tudi, če znižamo. Po drugi strani pa ga nisem želel prikrajšati za ta skok. Vem, da vsak želi skočiti čez zadnjo rdečo črto. Če to prinese zmago, še toliko bolje. Tokrat je bilo dovolj za drugo mesto, kar je tudi vrhunski rezultat. Naslednjič bom znova dobro premislil v tej smeri. Je pa res, da raje vidim, da se skače daleč in se zmage lovijo z ekstremnimi daljavami. Poleg tega lahko samo tako naštudiraš telemark pri taki daljavi. Če ne skačeš daleč, ga ne moreš."
Kot je še dodal Hrgota, sta se z Anžetom pogovorila. Ko mu je dejal, da je morda napravil napako, pa je Lanišek odgovoril, da ne čuti, da bi bil kdor koli kaj kriv: "Popolnoma se strinjam z odločitvijo trenerja. Res v tem ne vidim nobenega problema. Vedel je, da znam narediti skok, in tudi jaz si želim skakati čez drugo rdečo črto, ne pa, da bi, ne vem, potem mogel iti, recimo, 135 m. To bi pomenilo deset metrov manj kot drugouvrščeni. To tudi ni način, kako si želim zmagati. Res sem užival v nedeljo. Tudi v petek in soboto ni bilo tako mimo, kot se je morda zdelo, le nisem nesel te hitrosti v drugi del. Preprosto me ni "peljalo". Z Robijem sva se za nedeljo dogovorila, da malce spremenim in poskusim popraviti neke malenkosti. Že v poskusnem skoku je uspelo in sem precej več hitrosti odnesel v drugi del. Takrat sem videl, da se da."
Lanišek, trenutno šesti skakalec skupne razvrstitve svetovnega pokala, je bil vodilni po prvi seriji že na uvodni tekmi sezone v Wisli, kjer je nato končal na šestem mestu, tokrat pa se je s pritiskom odlično spopadel: "Takrat je bil problem, da moja forma še ni bila na tako visoki ravni, da bi lahko rekel v redu, zdaj grem lahko po zmago. Skok v prvi seriji je bil res vrhunski, a ga nekako nisem znal ponoviti. Zdaj vem, da znam take skoke ponavljati. V Zakopanah mi je bilo res najpomembneje, da se v drugo ne ustrašim tega pritiska in poskusim čim bolj uživati, ne glede na to, koliko nekdo pred mano skoči."
Najbolj je užival v Planici
Drugi je bil letos že v Innsbrucku, a takrat je za Kamilom Stochom, poznejšim zmagovalcem novoletne turneje, zaostal 12 točk. Sledil je Bischofshofen, kjer pa je s ponesrečenimi kvalifikacijami zapravil visoko uvrstitev na turneji. Sledili sta dve zanj zdaj solidni uvrstitvi v Titisee Neustadtu, kjer je bil 12. in 15., v Zakopanah pa je znova skočil med najboljše: "Skakati nisem pozabil. Problem je bil, da je bila glava malce preveč polna. V bistvu sem se popolnoma napačno lotil Bischofshofna. V Neustadtu sem se trudil, kolikor se je dalo, a preprosto še nisem našel tistega pravega občutka. Vesel sem, da je taka izkušnja za mano. Lani sem, recimo, po slabših skokih potreboval mesec ali mesec in pol, da sem prišel spet med deset. Letos je trajalo precej manj časa. Upam, da tako napredujem in da sem res našel tiste prave nastavitve, da lahko posegam po najboljših skokih."
Lani se je dvakrat zavihtel na stopničke, ko je bil na začetku zime drugi v Wisli in tretji v Ruki. Zdaj ima pet uvrstitev na oder za zmagovalce, saj je bil v tej sezoni še tretji v Engelbergu, kjer je imel težave s hrbtom, za kar mu ta dosežek tudi največ pomeni. "Vsako drugo mesto je na svoj način posebno. Težko bi jih primerjal, ker so se vse stopničke zgodile v čisto drugih okoliščinah, ampak mogoče mi najbolj pomenijo te iz Engelberga. Zame največ štejejo, saj pred tistim koncem tedna sploh nisem vedel, ali bom lahko skakal. Dejansko sploh nisem mogel počepniti. Da se je vse tako lepo odvilo in odprlo, da sem sploh lahko skakal, sem bil res zelo hvaležen. To je še vedno najbolj poseben trenutek," je povedal Lanišek in za konec dodal: "Povsod uživam, a najbolj sem letos v Planici, in upam, da še enkrat v tej sezoni uspe."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje