Olimpijska prvakinja iz Pjongčanga 2018 ter dvakratna svetovna prvakinja in nekdanja svetovna rekorderka je bila ena od pionirk ženskih smučarskih skokov, ki se je glasno borila tudi za enakost med spoloma in izpostavila tudi zdravstvena vprašanja v svojem športu.

Norvežanka je v začetku marca 2021 postala prva svetovna prvakinja v zgodovini na veliki skakalnici, nato pa prekinila športno pot. Lani se je nato vrnila med elito in za konec letela še na največji napravi na svetu v domačem Vikersundu, kjer je Ema Klinec postala svetovna rekorderka.

Na novinarski konferenci, polni solz, je Lundby dejala, da v sebi ne čuti več iskrice za tekmovanja na najvišji ravni. V norveški reprezentanci je že od leta 2007 in je osvojila skoraj vse v tem športu.

Leta 2018 je postala druga ženska, ki je osvojila zlato olimpijsko medaljo v smučarskih skokih, štiri leta po tem, ko so smučarske skakalke debitirale na olimpijskih igrah.

V letih 2019 in 2021 je bila svetovna prvakinja, nato pa se je odpovedala celotni sezoni 2021/22, vključno z obrambo olimpijskega naslova. Takrat so jo pohvalili za težko odločitev v športu, ki so ga v preteklosti zaznamovale motnje hranjenja in drastična izguba telesne teže.

Skupno je Lundby zbrala 30 zmag v svetovnem pokalu in 62 uvrstitev na stopničke. Več od nje jih ima le Japonka Sara Takanaši (63 zmag/115 stopničk).

V karieri je prejela več nacionalnih nagrad, vključno z nagrado Ime leta na norveški prireditvi športnik leta januarja 2022.