Ideja FIS-a je, da bi bil tekmovalni koledar skakalk in skakalcev poenoten. Želja je, da bi hkrati tekmovali na istih prizoriščih že v poolimpijski sezoni leta 2026/27, kar bi pomenilo, da bi se nekaj prizorišč poslovilo od tekem najvišjega ranga. Skakalna elita se tako ne bi več merila na srednjih napravah, kot so avstrijski v Beljaku in Hinzenbachu, v Zau na Japonskem, iz koledarja pa bi izpadlo tudi Ljubno.

Toda organizatorji imajo v Zgornji Savinjski dolini, kjer si je letos veličastni zmagi izjemne Nike Prevc skupaj ogledalo več kot 15.000 gledalcev, drugačne načrte. Čeprav napovedi zanje niso obetavne, so odločeni narediti vse, kar je v njihovi moči, da skakalnica pod Rajhovko ne bo v olimpijski sezoni, v kateri bodo skakalke na Ljubnem tekmovale 9. in 10. januarja, zadnjič gostila svetovni pokal.

Ljubno želi ostati prestolnica ženskih skokov

"Zmagi Nike Prevc sta nagradi za naša prizadevanja, nagradi za organizatorje in pokrovitelje, ki smo skupaj naredili ta veličastni dogodek. Tudi zato, da ostanemo v karavani svetovnega pokala za ženske in ostanemo prestolnica ženskih skokov," je dejal predsednik organizacijskega odbora Ljubno Rajko Pintar in dodal, da so že zavihali rokave.

Sorodna novica Odkar je Nika Prevc rekla, da ne preda več rumene majice, skače kot prerojena

Načrtujejo prenovo naprave, ki je zastarela, kar poudarjajo tudi skakalke, ki pa zaradi odličnega vzdušja zelo rade prihajajo ob Savinjo. Morda si obetajo celo izgradnjo nove 120-metrske skakalnice: "Aktivnosti, da ostanemo v svetovnem pokalu, že potekajo na različnih ravneh. Skakalnico bomo morali v dveh ali treh letih povečati ali pa narediti zraven novo. Da postanemo tudi s tega stališča konkurenčni vsem centrom po svetu."

Če bi na Ljubnem zrasla velika skakalnica, bi morda po besedah Pintarja lahko poskusili pridobiti celo tekme skakalcev: "Mogoče bi bila potem lahko tukaj moška tekma. Se seveda zavedamo, da je v koledar moških tekem svetovnega pokala izredno težko priti. Toda ničesar ne prepuščamo naključju. Vemo, kakšne so naše realne možnosti in v teh okvirih se tudi sučemo."

Če bo pobuda SZS-ja upoštevana, je časa dovolj

"Trenutno se ukvarjamo predvsem s prostorskimi načrti, kajti vsak tak poseg mora biti najprej prostorsko urejen. To se pravi, da aktivnosti že potekajo v tej smeri. Vemo, kaj bi povečava skakalnice oziroma izgradnja nove potegnila za sabo. Tu so tudi prostorski občinski načrti. V tem primeru nam gre lokalna skupnost zelo na roke," je nadaljeval Pintar. Smučarska zveza Slovenija je medtem na FIS naslovila dopis, ki sta ga podpisali tudi zvezi Japonske in Avstrije, v katerem nasprotujejo združevanju moških in ženskih prizorišč. Če ne drugače, predlagajo vsaj to, da se načrt zamakne za nekaj let.

"Akcija slovenske, avstrijske in japonske zveze deluje v tem smislu, da bi se združevanje tekem moških in žensk prestavilo na sezono 2030/31. Štiri leta pomenijo, da je še dovolj časa, da se ti načrti tudi uresničijo," je sklenil Pintar. Proračun letošnje prireditve je znašal nekaj več kot pol milijona evrov, kakšen finančni zalogaj pa bi predstavljala izgradnja nove naprave oziroma vsaj prenova obstoječe skakalnice, še ni znano.