Petrovič je v sezoni 1985/86 poskrbel za pravo evforijo na sončni strani Alp. S serijskim zmagovanjem je navduševal ljubitelje belih strmin, pozornost je pritegnil tudi z nenehnim iskanjem popolnosti in vključevanjem lastnih razmišljanj ter idej pri doseganju vrhunskih rezultatov.
Vselej je deloval mirno, na strmini se je spremenil v virtuoza, ki je v razmiku dobrih treh mesecev v letih 1985 in 1986 premagoval Ingemarja Stenmarka, Marca Girardellija, Bojana Križaja ter druge izjemne slalomiste. Po kratki karieri v svetovnem pokalu se je posvetil študiju, njegova življenjska pot pa se je tragično končala na Korčuli 16. septembra 1993.

Kot blisk se je prebil v svetovni pokal
Petrovič je bil vrhunski smučar, ki pa slovenskega športa ni zaznamoval zgolj z uspehi na belih strminah, temveč tudi z drugačnim načinom razmišljanja in dela. Rodil se je leta 1966 v Ljubljani. V svet smučanja ga je popeljala mama Zdenka Steiner, oče Krešimir Petrovič, sicer znani športni psiholog, pa mu je v rani mladosti pomagal pri prvih zavojih. Pri 11 letih je prvič zmagal na največjem otroškem smučarskem tekmovanju za pokal Topolino (uspeh je pozneje ponovil še štirikrat), leta 1983 je v Sestrieru postal mladinski svetovni prvak in se kot blisk prebil v svetovni pokal. V jugoslovanski reprezentanci je bil približno deset let mlajši od drugih smučarjev, kar mu je sicer sprva predstavljalo oviro, velik zalogaj in predvsem izziv. Toda drugi fantje so ga hitro sprejeli medse, bil je spoštljiv, imel je odlične delovne navade, predvsem pa je bil discipliniran in priljubljen.
Sanjska sezona 1985/86
Vrhunec kariere je dosegel v sezoni 1985/86, v kateri je nanizal pet slalomskih zmag in tudi kot prvi Slovenec dvignil mali kristalni globus. A pot do uspeha še zdaleč ni bila lahka. Vseskozi je iskal najhitrejšo pot med količki, uveljavljal je nov slog smučanja, s katerim je lahko pospeševal tudi v zaprtih postavitvah, v kombinaciji z izjemno zahtevnimi kondicijskimi treningi, je bilo le še vprašanje časa, kdaj bo prismučal v sam svetovni vrh. Zmagovit pohod proti zmagi v skupnem slalomskem seštevku za svetovni pokal je začel v Sestrieru, nadaljeval z veličastnim slavjem pred 30 tisoč gledalci v Kranjski Gori, Wengnu in v Lillehammerju, kjer je za 13 stotink sekunde premagal legendarnega Stenmarka. Zadnjo zmago v sezoni je dosegel v Heavenly Valleyju 11. marca 1986, ko je za slabo sekundo ugnal najbližjega zasledovalca, Pirmina Zurbriggna.
Marca 1989 zadnjič v svetovnem pokalu
Petrovič je bil vizionar in raziskovalno naravnan na vseh področjih. Želel je dokazati, da je za uspeh potrebna zlasti psihična, in ne zgolj fizična pripravljenost športnika. Začel se je ukvarjati z meditacijo, namesto kondicijskih priprav pa se je raje posvetil plavanju in jogi. Veliko energije je vlagal v iskanje notranjega miru, dobro je združeval vzhodni in zahodni del psihične priprave. Toda po šampionski sezoni je rezultatska krivulja počasi, a zanesljivo začela padati. V tisti sezoni je zgolj enkrat stopil na oder za zmagovalce, in sicer v Kranjski Gori, kjer mu je s Križajem uspelo odbiti Stenmarkov napad in domače navijače razveseliti z dvojno zmago. Kakor hiter je bil njegov vzpon na vrh v svetovnem pokalu, enako hitro je bilo njegovo slovo od belih strmin. Zadnjič je med smučarsko elito nastopil 10. marca v Šigakongu na Japonskem, kjer je slalomsko tekmo sklenil na 15. mestu.
Umrl tik pred zagovorom magisterija
S svojimi načini sproščanja, s popolno zbranostjo, vztrajnostjo in garanjem na vseh področjih delovanja je dosegel svoj zmagoviti pohod na vrh, nato pa našel nov izziv v znanosti. Po koncu kariere se je posvetil študiju na ljubljanski Fakulteti za telesno kulturo (od leta 1990 Fakulteta za šport) in ga končal v rekordnem času - štiri letnike je končal v zgolj dveh letih in leta 1991 predčasno diplomiral na temo kršitev človekovih svoboščin in pravic v športu. Za raziskovalno nalogo je dobil študentsko Prešernovo nagrado. Tik pred zagovorom magistrske naloge pa se je njegovo življenje - štel je 27 pomladi - tragično končalo med potapljanjem pri Veli Luki na Korčuli.

Vabljeni k ogledu dokumentarnega filma režiserja Boža Grlja o Roku Petroviču z naslovom Od Kamna do kristala: