Starosta slovenskega alpskega smučanja je na sredinem dogodku v organizaciji društva SportForum Slovenija menil, da je to škandal in da za to ni nobenega opravičila. Po njegovem mnenju je nemoralno, da starši 10, 15 let financirajo tekmovalca, nato pa mu smučarska zveza ne izplača nagrad in zahteva še sofinanciranje priprav v višini 5.000 evrov.
"Sestava trenerske ekipe lani velika napaka"
"Da bi obdržali korak z najboljšimi, bo treba bolje in več trenirati. Če zahtevaš od smučarjev 5.000 evrov, tega ne more biti. Tudi sestava trenerske ekipe je bila lani velika napaka. Do mladih trenerjev Jerneja Koblarja in Gregorja Šparovca je bilo krivično, da sta bila brez izkušenj čez noč postavljena v odgovorno funkcijo, kjer se nista mogla dokazati. S to odločitvijo se jima je porušila kariera in težko najdeta zaposlitev. Začeti bi morala pri mlajših kategorijah. Nordijci in drugi so v malo boljšem položaju, ker je vse skupaj cenejše. Trenira se lahko, denimo, na plastičnih skakalnicah in na Pokljuki," je razmišljal Vogrinec, ki je nad slovenskim alpskim smučanjem bdel do leta 2006.
Preveč denarja za administracijo?
Barbara Kürner Čad, ki je 1. septembra po odstopu Matije Vojska postala vršilka dolžnosti direktorice smučarske zveze, je dejala, da so pogledi na samoprispevek (mimogrede: predlagal ga je Jure Košir) takšni in drugačni, a tudi po njenem mnenju prispevkov ne bi smelo biti. Sredstva bi morala biti zagotovljena iz proračuna, verjetno pa bo ob tem treba krčiti število tekmovalcev. Poudarila pa je, da je prispevek potrdila večina klubov, zato se ji zdi "jamranje" zdaj malo hecno. Napovedala je, da bo načrt za prihodnje leto treba sestaviti tako, da prispevkov ne bo.
Nekateri menijo, da bi smučarska zveza morala varčevati pri administraciji. Darja Kürner, mati smučarja Mihe Kürnerja, ki se je oglasila iz občinstva, je navedla, da je nemoralno in neetično, da gre za administracijo 600.000 evrov, medtem ko si morajo tekmovalci plačevati prispevek, da lahko profesionalno opravljajo svoje delo. Kürner Čadova ji je odvrnila, da omenjena številka ne drži in da so stroški podpornih služb na minimumu. "A naj imamo študente, ki se bodo ukvarjali s pridobivanjem pokroviteljev?" se je vprašala.
Odločitev za tujega pokrovitelja vedno tvegana
Prav pridobivanje pokroviteljev je v času gospodarske krize seveda zahteven posel. Dejstvo je, da bi dobri rezultati bistveno olajšali delo ljudem iz marketinga, kot je razmišljal Boris Strel, član strokovnega sveta SZS-ja. Vogrinec je dejal, da je bil najboljši pokrovitelj do zdaj zavarovalnica Wiener Städtische, s katero je pred leti podpisal pogodbo za pet let, po kateri je v blagajno kapnilo 450.000 evrov bruto na leto. Pojasnil je, da so se Avstrijci odločili za sodelovanje, ker so prav tedaj odpirali poslovalnico v Sloveniji, potem pa pogodbe niso podaljšali, ker so pričakovali, da jim bo v Sloveniji uspelo doseči več.
Primož Ulaga, nekdanji direktor trženja pri SZS-ju, je poudaril, da je celo ekipo težje prodati kot na primer samo Petro Majdič, in opozoril, da je odločitev za tujega pokrovitelja namesto domačega bolj kot ne tvegana, saj te lahko tujec hitro zapusti, vprašanje pa je, ali ti tudi domači pokrovitelj še pusti odprta vrtata, ko ga enkrat zavrneš.
Nihče nima smučarjev za paradnega konja
Uroš Okoren, direktor športno-marketinškega podjetja Sportelement, je postregel z zanimivo ugotovitvijo, da nobeno podjetje, ki je trenutno pokrovitelj alpskega dela, nima smučarjev za svoj paradni pokroviteljski projekt: "Zakaj je Generali lani v oglaševalski kampanji raje kot smučarje uporabil Anjo Križnik Tomažin? Verjetno tudi zato, ker jim ni nihče tega predlagal in ker smučarji v tem trenutku niso toliko medijski prepoznavni, da bi se jim to splačalo. Marsikdo pa se tudi vpraša, ali hoče delati s Tino Maze ali ne."
Z mladimi smučarji bi morali podpisati pogodbe
Govorili so tudi o odhodih tekmovalcev na "svoje". Strel je dejal, da bi morala smučarska zveza pri 14 letih s tekmovalcem in starši podpisati pogodbo, ki bi bila tako dobra, da mu niti na pamet ne bi padlo, da bi ubral samostojno pot. "Naj se tekmovalci, kot je Tina Maze, zamislijo, da so bila v njih vložena sredstva, ki jih ona zdaj ne vrača nazaj," je še povedal Strel.
Vogrinec je dodal, da bi morale biti te pogodbe dolgoročne, v njih pa natančno zapisane medsebojne obveznosti: "SZS bi se zavezal, da bi financiral vse priprave in vso opremo, tekmovalec pa, da bo, tudi če postane svetovni prvak, do določenega leta ostal v sklopu pokroviteljev smučarske zveze. Ob tem bi se morda od manjših podjetij dalo pridobiti še dodatna manjša sredstva za tako uspešne smučarje, s čimer bi se še obogatilo njihovo delo. Mazejeva je izkoristila svojo priložnost, ker ni imela takšne pogodbe."
Iz javnih virov "zgolj" četrtina sredstev
Vogrinec je poudaril, da v javnosti prevladuje napačen vtis, da je smučarska zveza najbogatejša od vseh, ker ljudje pozabljajo, da je v njej združenih osem panog. Sam bi se odločil za samostojno trženje vsake izmed njih, tako kot je že bila praksa v preteklosti.
Tone Jagodic, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije, velike rezerve pri črpanju javnih sredstvih vidi v tem, da bi se lahko sredstva, namenjena infrastrukturi in objektom, prestrukturirala v programe in dejavnosti. Proračun SZS-ja letos sicer znaša približno 10 milijonov evrov, od tega je četrtina denarja iz javnih virov, večina pa od pokroviteljev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje