Predsedniška tekma med Donaldom Trumpom in Kamalo Harris je zelo tesna. Foto: Reuters
Predsedniška tekma med Donaldom Trumpom in Kamalo Harris je zelo tesna. Foto: Reuters

Potem ko so se na volitvah leta 2016, na katerih je zmagal Donald Trump, napovedni izidi izkazali za precej napačne, je merjenje javnega mnenja doživelo precej sprememb. Napovedi postajajo vse natančnejše, in čeprav skušajo predvideti obrate volilnih izbir, vsega ne morejo napovedati. Zlasti letos, ko Ameriko najverjetneje čaka izjemno tesen izid.

Če je fiasko javnomnenjskih raziskav leta 2016, ki so ga skušali omiliti z očitki, da je ankete pravzaprav treba znati brati – kar drži –, prinesel kaj dobrega, je v tem, da je naklonjenost izvajalca anket vse manj pomembna. Že res, da sprotni izidi vplivajo na oblikovanje javnega mnenja, a je razhajanje z dejanskim izidom toliko bolj uničujoče za izvajalca. Letos te dileme niso tako v ospredju, kajti slaba dva meseca pred predsedniškimi volitvami v ZDA si izida ne upa napovedati nihče.

Demokratka Kamala Harris je z vstopom v volilno areno nedvomno sprožila vihar navdušenja, ki ni zajel zgolj njene strani politične osi, ampak je ponudil možnost tudi zmernim konservativcem, ki ne želijo voliti Donalda Trumpa, in stalni tarči obeh polov, neodvisnim volivcem. A, kot so napovedovali v Trumpovi volilni kampanji in s tem mirili vznemirjeno konservativno Ameriko, še na julijski konvenciji prepričani o zmagi, se po mesecu in pol pohod Harris umirja.

V noči na sredo prva debata Harris-Trump

V sredo ob 3.00 po slovenskem času se bosta Kamala Harris in Donald Trump v Filadelfiji pomerila v prvem televizijskem soočenju, ki bo trajalo 90 minut. Debato bosta moderirala David Muir in Linsey Davis. Spremljali jo bomo tudi na MMC-ju.

Prezgodaj je reči, ali so ankete zaznale njen največji domet. To bodo povedale volitve.
A če se ozremo zgolj na sedmerico nihajočih držav, ki bodo vplivale na izid volitev zaradi izenačenosti moči tamkajšnjih volilnih teles ter v ZDA prevladujočega načela, da zmagovalec pobere vse, Kamala Harris trenutno vodi v Pensilvaniji, Michiganu in Wisconsinu, Donald Trump pa v Arizoni, Georgii in Severni Karolini. V Nevadi sta tekmeca izenačena.

A razlike med njima so manjše od 3,5 odstotne točke, kar pomeni, da so še zmeraj znotraj statistične napake. Zanimive so primerjave s povprečji nacionalnih meritev prejšnjih volitev, ki kažejo izjemen premik Amerike v desno. Če bi ankete tokrat zgrešile za toliko, kot so leta 2012, bi v vseh sedmih nihajočih državah zmagala Harris, če za toliko kot leta 2020, pa bi zmagal Donald Trump, ki mu letos tudi bolj zaupajo v stavnicah. Tam stavijo na njegovo zmago.