Katja Geršak je direktorica in soustanoviteljica nevladne organizacije Regionalni dialog, ki se ukvarja s svetovanjem in usposabljanjem na področjih pravne države, boja proti korupciji in medijske svobode. Od leta 2011 ima svojo podružnico tudi v Uzbekistanu. Študirala je v ZDA in magistrirala na Univerzi v Cambridgeu. Je strokovnjakinja za strateško komuniciranje in dobra poznavalka ameriške družbe in politike, v ZDA se redno vrača tako osebno kot službeno.

ZDA so se od takrat, ko je prišla tja konec 90. let prejšnjega stoletja, tam pa je živela do leta 2004, zelo spremenile, ameriška družba je razdvojena bolj kot kadar koli prej, to pa se odraža tudi v politiki. "Ampak ni pa to vzrok, vzroki so drugje." Kot je dejala v pogovoru z Mojco Širok, je srž te razdvojenosti ekonomska neenakost.

Po njenem mnenju so največje težave sodobne ameriške družbe, upoštevaje situacijo in razdvojenost naroda, (ne)zaupanje v institucije ter ohranjanje svoboščin in demokracije v taki obliki, kot si jih je Amerika priborila do zdaj.

Ko govorimo o ZDA, velikokrat posplošujemo, kar je logično, saj gre za veliko državo, a dodaja, da "je Amerika celina v malem, geografsko je tako zelo raznolika. Imamo ruralne dele, urbane dele, ki so bili vedno različni." Kaj pa je tisto, kar jim je skupno? "Če bi morala potegniti pod črto, je nekaj stvari, ki Američane združujejo. Eno je res sveto prepričanje in ponos ob lastni svobodi, prepričanje o tem, kar so dosegli, o vrednosti človeškega življenja, vladavini prava, da velja sistem, ki omogoča pravice, in da je hkrati človek sam odgovoren za to, če uspe ali pa ne uspe v življenju. To so neka taka splošna prepričanja, ki prevevajo Američane."

Ob tem je izpostavila tudi globoko ukoreninjeno prepričanje Američanov o tem, da delajo dobro po svetu. "Njihovo prepričanje je, da delajo dobro zaradi tega, ker se v svoji družbi borijo za pravice, za človekove pravice, za svobodo, da ni diktatorskega sistema, da so drugačni in da to prenašajo v svet, ker si vsak človek na tej zemlji to zasluži, in to je v bistvu prepričanje, ki je inherentno dobro. V ameriški družbi čutiš to željo po biti dober v življenju, ne glede na to, da sami vedo, da imajo velike izzive v svoji družbi, vendar pa po navadi sklenejo: "Mi smo družba, ki s svojim sistemom omogoča konstantno spreminjanje, to je naša moč.'."

V zadnjih 20 letih pa se Američani čedalje bolj zavedajo razlik znotraj države glede človekovih pravic in svoboščin. "Ne glede na to, da so se pravice žensk nedvomno izboljšale, ameriška družba je bila bolj zaprta kot evropska, bolj mogoče celo verna, bolj puritanska kot evropska. Na tem področju je bil narejen velik korak naprej. Kar pa zadeva rasna vprašanja, pa ni takega napredka, kot bi moral biti, in se tudi sami tega zavedajo. Zdaj pa pridemo do razlike, kje je zdaj ta realnost. Rekla bi, da se začenjajo ti temelji malo tresti na nekaj točkah, zato vidimo odstopanje danes in razdvajanje, ker se ta prepričanja, s katerimi so rasli Američani, ki so bila res njim sveta, začenjajo majati, začenja se nekaj negotovosti v te ključne stebre. Če se rasna vprašanja tako globoko zajedajo v družbo, ne moreš trditi, da je družba res enakopravna."

Kot drug pomemben vidik poglobitve razdeljenosti Geršak navaja gospodarske dejavnike. "Ne glede na politično usmeritev v Beli hiši, ali je tam demokrat ali republikanec, so se v zadnjih dvajsetih letih številne ameriške službe preselile v tujino, čez morje je šlo mnogo služb v tovarniškem sektorju, v tekstilni, avtomobilski industriji, šle so v Azijo, do določene mere v Evropo in v druge dele sveta. To se ekonomsko odraža na način, da si vsi v Ameriki ne morejo privoščiti izobrazbe, ki ni zastonj, in zato ne morejo priti do najbolje plačanih služb, ki potem omogočajo višji življenjski slog. Tisti, ki do tega ne morejo priti, so trenutno na meji preživetja, iz dneva v dan, iz meseca v mesec poskušajo sestaviti družinski proračun, to je nekdanji srednji sloj, ki je padel v standardu, predvsem po covidu. V Evropi imamo socialne transferje, imamo podporo, v Ameriki pa ni take ureditve, zato ironično tudi integrira ljudi, ker če prideš v Ameriko, ni socialnih transferjev, se moraš integrirati, moraš delati."

Kot pravi, so posledice pandemije močno vidne, številna podjetja, ki so delovala na področju vsakodnevne porabe, so propadla. Med njimi so številne restavracije, v ZDA je, kot poudarja, kultura prehranjevanja zunaj zelo razširjena, pred pandemijo je bila še bolj, ta sektor pa je po njej močno upadel, posledično pa je s tem sledila izguba tudi številnih drugih delovnih mest, od natakarjev do čistilcev. "Mnogo služb je že prej odšlo v tujino in zato je tem ljudem, ki niso bolje izobraženi in niso imeli priložnosti za izobrazbo, da bi prišli do te višje ravni, standard življenja padel. To ekonomsko razdvajanje v ameriški družbi je postalo zelo očitno."

To je posledica političnih odločitev, ki so jih leva in desna vodstva sprejemala desetletja, je prepričana Geršak. "To je trend liberalne ekonomske usmerjenosti laisser faire, trg bo sam povedal, in po drugi strani premalo socialne podpore ... In ta trend je zdaj rezultiral v tem, v tej razdvojenosti, ekonomski neenakosti in mislim, da je to res srž tudi politične razdvojenosti. Ampak kot rečeno, to so kompleksna vprašanja, ki se kažejo deset, dvajset let pozneje zaradi politike, ki se je konsistentno vodila na ta način. Nekaj časa je bilo to vzdržno, potem pa je sledil zlom, ker nimaš samo leta debelih krav, ampak imaš tudi leta suhih."

V podkastu je tekla beseda tudi o ameriškem izobraževalnem sistemu, ki je zelo drag. "Brez okoli 150.000 dolarjev se ne da priti do dobre univerze. To pomeni, če tvoja družina ima (op. denar), si drugače pozicioniran v družbi, kot če ga nima, in na trg delovne sile vstopiš s kreditom, ki ga odplačuješ 10, 15 ali 20 let. Hkrati pa potrebuješ že drug kredit, zato ker s plačo odplačuješ izobrazbo, moraš pa tudi živeti, si želiš ustvariti družino, imeti dom, zato je praviloma spet potreben kredit. In ko pride do suhih krav, beri težkih ekonomskih let, krize, kaj šele zloma, lahko postanejo razmere za družino nevzdržne, in ker je socialne pomoči toliko manj, se ljudem res zgodi, da končajo na cesti."

Po drugi strani pa, kot opozarja sogovornica, ima ameriški izobraževalni sistem tudi veliko dobrih plati. "Ta sistem je tudi uspeval, saj so dosegali tehnološke cilje, ki jih noben narod v Evropi v zadnjih dekadah ni dosegel na ta način. /.../ Ameriške univerze so po mojem mnenju vrhunske, sama sem tam zelo uživala, razcvetela sem se na univerzah, v ameriškem sistemu. Že srednjo šolo sem delala ameriško, vendar je bila bolj mednarodna, ker je bila na Poljskem, a je bil sistem poučevanja ameriški. Tam gledajo na dobre strani, poskušajo človeka spodbuditi, da dela to, v čemer je dober, iščejo, kar je dobro, ne pa napak. /.../ Družba in izobraževalni sistem ti omogočata, da spremeniš smer, da iščeš, kar ti je všeč, iščeš sebe in da uspeš. To je ta čar te ameriške družbe, da te okolje potiska k temu, v čemer si dober, in ljudje niso nejevoljni, če si v nečem boljši od drugega."

Kot strokovnjakinja za dezinformacije budno spremlja dogajanje v povezavi s tem. "Amerika je sama po sebi izredno ranljiva za vpliv iz drugih držav, predvsem vemo, da je Rusija zelo dobra v tem, kar se tiče razdvajanja in vdorov s plasiranjem določenih narativ ali pa s podpihovanjem skupnosti na družbenih omrežjih. Skozi medije težje, ampak predvsem na teh omrežjih, kako razdvajati družbo. V interesu nekaterih drugih držav je razdvajati družbo, ta razdvojenost potem pride do izraza v politiki, se izrazi tudi v zunanji politiki, v moči ene družbe in tu se pač vidi zelo velika ranljivost."

Odprtost pomeni tudi ranljivost

Kot pomemben dejavnik za to ranljivost navaja tudi odprtost in svobodo ameriškega medijskega prostora. "Rusija te svobode ne podpira kot svoje nacionalne vrednote, zato je medijski prostor tam omejen, omejena so sporočila, omejene so pravice, omejene so svoboščine govora, koliko lahko proti vladi ali za vlado govoriš, za je v redu, proti ni. V Ameriki tega ni, tam imaš svobodo vsega, tudi propagande, tudi propagande medijev, družbenih omrežij, ne cenzurira se. Seveda se v šolah to poskuša omejiti in so prisotni konservativni trendi zdaj, ampak v splošnem velja: če v nekem okolju ne boš prišel do določene knjige, boš šel v drugo mesto ali pa boš šel v sosednjo knjigarno, pa jo boš tam dobil. Tam res ni tega omejevanja, to pa dela družbo zelo ranljivo. Saj je tudi naša družba podobno ranljiva, ker imamo tudi mi odprta družbena omrežja, medije. Sama delam v srednji Aziji, v državi, kjer pa je družba malo manj ranljiva, ker je zelo pod nadzorom, kaj gre v medije, katera družbena omrežja so odprta in katera niso."

V sklepnem delu podkasta so bile v ospredju predsedniške volitve. Geršak se zdi kampanja zelo zanimiva, saj se je prvič zgodilo, da je nekaj mesecev pred volitvami odstopil eden od glavnih kandidatov za predsednika, na drugi strani pa je Trump, ki močno razdvaja samo republikansko stranko. "Zelo jasno se nakazuje, da ima Trump zelo široko podporo, večjo, kot smo si mislili, da bi jo lahko imel, in da je v teh sporočilih dober v pridobivanju podpore, zelo dobro se prilagaja različnim občinstvom."

Njena ocena Kamale Harris je, da ji primanjkuje karizme. "Ne moremo je ovrednotiti, ker ni Obama in ne Bill Clinton. Osebno se mi zdi, da ji manjka karizme, zato jo je težko opredeliti, kot bi bila medla, tako je moje osebno mnenje. Kar se tiče vrednot, ki jih zastopa, pa je jasno, da se prilagaja občinstvu, zaveda se, da je mnogo Američanov neodločenih in te more prepričati." Kot pomemben dejavnik za izid volitev pa izpostavi vreme. "V Ameriki je bil vedno dejavnik, ali na dan volitev dežuje ali ne."