Kot je pojasnil v pogovoru z Mojco Širok, se je v času bivanja v Švici počutil bolj kot tujec.

Uroš Seljak je redni profesor na kalifornijski Univerzi Berkeley, kjer vodi center za astrofiziko in proučuje evolucijo vesolja. Diplomiral in magistriral je na ljubljanski fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, doktoriral pa na bostonskem MIT-u. Profesionalno kariero je gradil na uglednih ameriških univerzah, deloval je tudi na mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Trstu in na univerzi v Zürichu. Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad, med njimi Gruberjevo nagrado, s katero je ustanovil nagrade Uroša Seljaka. Namenjene so podpiranju znanstvenih objav študentk in študentov na študijskih programih prve in druge stopnje v Sloveniji ter spodbujanju mentoriranja.

"Mogoče je res, da je večina Amerike ali pa polovica zelo konservativna, imaš pa tudi točke, kjer so ljudje zelo liberalni, kot najbolj liberalni deli v Evropi. In na enem takih otočkov živim tudi sam. Berkeley, ki je na drugi strani zaliva San Francisca, je eno najbolj liberalnih okolij v ZDA," je v podkastu dejal Seljak.

Mehurčkasti akademski svet

Kot je pojasnil, se ravno zaradi splošno razširjenosti liberalnega razmišljanja v njegovi akademski skupnosti ne čuti siceršnjega razkola v ameriški politiki in družbi. "Razlik se ne čuti, ker smo vsi enako misleči in vsi zelo liberalni, in če si potem malo bolj konservativen, potem se v tistem okolju ne počutiš čisto najboljše. Marsikdo, ki je bolj konservativen, niti ne razglaša svojih prepričanj preveč na glas v tistem okolju." Vseeno pa tudi znotraj akademske sfere obstajajo razlike. "Moj občutek, prej sem bil na vzhodni obali, bil sem profesor na Princetonu in Harvardu, pravi, da je tam vseeno več konservativnosti. Recimo na Princetonu je bil profesor, ki je bil prepričan, da podnebne spremembe ne obstajajo. Na drugi strani pa je John Yoo, najbolj konservativen pravnik v Ameriki, profesor na Berkeleyju."

Na vprašanje, kako družbeno in politični aktivni so študenti, Seljak odgovarja, da je razlika med dodiplomskimi in podiplomskimi študenti. Kot je pojasnil, so dodiplomski študenti bolj angažirani, medtem ko pridejo podiplomski študenti na doktorat in so motivirani predvsem, da pripeljejo doktorat do konca, in jih v bistvu politika ne preveč zanima. "To pa ne pomeni, da niso aktivni, in v bistvu je zanimivo, da so podiplomski študenti, ki so zaposleni, pred dvema letoma stavkali, glavna zahteva je bila višja plača. Univerza je bila popolnoma nepripravljena. Dosegli so precejšnje zvišanje plač."

Pred meseci smo poročali o študentskih protestih na ameriških univerzah zaradi vojne v Gazi. Po Seljakovih besedah so protesti potekali na vseh večjih univerzah, ni bilo nekih večjih ločevanj med humanističnimi univerzami in splošnimi univerzami.

V pogovoru sta se dotaknila tudi nove realnosti, v kateri so vir informacij za številne družbena omrežja ali vplivneži. "Ljudje potem poslušajo samo tiste novice, ki so na neki način že sfiltrirane, poslušajo tiste ljudi, ki se že sicer skladajo z njihovim razumevanjem sveta in tem se oži njihov prostor. S tega stališča me zelo skrbi, da ljudje, še posebej z družbenih omrežij, dobivajo novice od ljudi, ki so njim podobni, na ta način pa ne dobivajo različnih mnenj."

Na vprašanje, kako politika vpliva na vrhunsko znanost, je Seljak odgovoril, da se to najbolj pozna prek financiranja projektov. "Kar nekaj je teh vladnih agencij, ki lahko financirajo tvoje projekte, recimo v mojem konkretnem primeru sta to Nasa in ameriška znanstvena fundacija, tudi ministrstvo za energijo. Med vladami sicer spremembe niso velike, mogoče se kakšne manjše prioritete spremenijo. Konkretno, recimo pri Nasi, če se spremeni predsednik, ga mogoče bolj zanima, kako iti na Luno ali pa na Mars in manj raziskovanje vesolja. To se potem jasno propagira in pride do nas, ker mi raziskujemo vesolje in ne študiramo Lune ali pa Marsa. Take perturbacije so lahko, ampak do zdaj niso bile velike. Drugače pa ni dosti vpliva politike na sam potek znanosti, predvsem zaradi tega, ker je vseeno preveč teh vmesnih stopanj odločanja."

Če imajo univerze poleg državnega financiranja tudi zasebno financiranje, potem pa, kot razlaga Seljak, res lahko obstajajo tudi čisto brez države. "V ZDA je veliko filantropije, kjer se posamezniki odločijo, da bodo darovali denar, in potem se lahko ta denar porabi za projekte in raziskovalne projekte, tam je pa še toliko manj vpliva države."

Gre Amerika v napačno smer?

Glede družbenih in političnih sprememb v ZDA v zadnjih letih, ki jih je zaznamovala tudi pandemija, Seljak odgovarja, da jih v okolju, kjer se giblje sam, ni opaziti, so pa velike razlike v državi. "Če gledaš javne študije, marsikdo pravi, da gre Amerika v napačno smer. Sam tega ne vidim in tudi marsikdo v mojem okolju tega ne vidi ne, ker gre ekonomsko Ameriki še vedno zelo dobro, na neki način precej boljše kot Evropi in kakovost življenja, vsaj tako se meni zdi, se dviguje ali pa se mogoče vsaj ne slabša. /…/ Verjamem pa, da če greš v neko državo med obalama, kjer je bilo precej izgub služb, ki so šle mogoče v tujino, je pogled čisto drugačen, precej bolj negativen, ker so službe izgubljene, standard se je znižal … "

Študij v ZDA je drag in si ga lahko privošči vse manj ljudi. "Pri njih se to gleda bolj kot na naložbo v prihodnost in tudi država ti pomaga. Če tvoji starši nimajo previsokih dohodkov, potem dobivaš različne štipendije, tako da marsikdo, tudi če nimajo starši visokih dohodkov, pride skozi tudi brez dolgov. Dolgovi so značilni za mogoče bolj zasebne univerze. Sam nimam občutka, da je to ogromen problem. Kot vemo, je hotel Biden študentske dolgove odpisati, pa mu sodišča tega ne dovolijo. Zanimivo je, da čeprav so demokrati prepričani, da bo to zelo dobra poteza, ki bo pritegnila veliko ljudi, se to ne čuti. Iz tega sklepam, da to potem vseeno ni tak fundamentalni problem, če to nikogar ne briga."

Kot je poudaril ob koncu pogovora, so določena okolja v Ameriki, kjer se živi življenje zelo podobno evropejskemu, v smislu kulture, hrane, kakovosti življenja. "To je mogoče nekaj, kar je vredno poudariti: da v bistvu ni velike razlike, da brez težav lahko človek živi celo življenje v Ameriki kot Evropejec, s podobno kakovostjo življenja, mogoče so taka okolja bolj na obeh obalah, ampak vseeno obstajajo."

Spregovorila sta tudi o Obamacaru, odzivu na Trumpovo nepričakovano izvolitev za predsednika leta 2016 in ključnih temah letošnje kampanje.

Vabljeni k poslušanju.