Spremljanje izidov v New Yorku. Foto: Reuters
Spremljanje izidov v New Yorku. Foto: Reuters

Več kot 82 milijonov ljudi je že izkoristilo možnost predčasnega glasovanja, ankete pa napovedujejo tesen izid.

Ameriški volivci odločajo, ali se bo v Belo hišo vrnil Trump ali pa bo država s Kamalo Harris dobila prvo predsednico.

Trumpovi podpornici na Floridi. Foto: Reuters
Trumpovi podpornici na Floridi. Foto: Reuters

Predsedniška tekma je neodločena, izid pa bo odvisen od glasovanja v nihajočih državah, ki niso tradicionalno demokratske ali republikanske. Te so Arizona, Georgia, Michigan, Nevada, Severna Karolina, Pensilvanija in Wisconsin.

Javnomnenjske ankete so tik pred volitvami kazale, da sta kandidata v nihajočih državah izenačena, razlike med njima se gibljejo v okviru statistične napake, zato je težko napovedati, kdaj bo znano, kdo se bo januarja vselil v Belo hišo.

Harris: Danes imate zadnjo priložnost, da vplivate na volitve

"Danes imate zadnjo priložnost, da vplivate na volitve," je na omrežju X zapisala Kamala Harris, ki je volila predčasno.

V pogovoru za radijsko postajo WVEE-FM v Atlanti je poudarila, da morajo volivci biti odločni, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Danes je dan glasovanja in ljudje morajo iti ven in biti aktivni," je dodala. "Spodbujam vse, naj gredo ven in glasujejo," je dejala in poudarila, da so te volitve prelomne, saj volivci odločajo o dveh "zelo različnih vizijah prihodnosti naroda".

Trump: Morate oddati svoj glas, ne glede na to, koliko časa bo to trajalo

Zadnji pozivi pred volitvami. Foto: Reuters
Zadnji pozivi pred volitvami. Foto: Reuters

Trump je glas oddal na volišču v Palm Beachu na Floridi, kamor je prišel z ženo Melanio Trump. Zatem je izjavil, da je prepričan o zmagi.

Kot je dejal, bo priznal poraz, "če bodo volitve poštene", obenem pa je znova izrazil zaskrbljenost glede elektronskega glasovanja. "Če izgubim volitve, če so to poštene volitve, bi bil prvi, ki bi to priznal. Doslej mislim, da je bilo pošteno," je novinarjem dejal Trump.

Že pred tem je na omrežju X svoje podpornike pozval, naj volijo ne glede na dolge vrste pred volišči. "Morate oddati svoj glas, ne glede na to, koliko časa bo to trajalo. Ostanite v vrsti," je poudaril.

Ob 11.00 po slovenskem času so se volišča uradno odprla v zvezni državi Vermont, uro pozneje pa še v več zveznih državah na vzhodu, od katerih ima največ elektorskih glasov, 28, New York.

Poleg tega so se odprla še v New Jerseyju, Virginiji, Connecticutu, Indiani, Kentuckyju in Mainu. Volišča so odprta tudi v Ohiu, Zahodni Virginiji in Severni Karolini. Od 13.00 lahko glasove oddajajo v ključnih nihajočih državah Georgii, Michiganu in Pensilvaniji, od 14.00 pa tudi v Arkansasu. Nato so se volišča odprla tudi v drugih ključnih zveznih državah.

Trump s soprogo Melanio po oddaji glasu. Foto: Reuters
Trump s soprogo Melanio po oddaji glasu. Foto: Reuters

Ker se ZDA razprostirajo v šestih časovnih pasovih, se bodo volišča v državi odpirala in zapirala postopoma. Kot zadnja so se volišča odprla na Havajih in Aljaski.

Ob polnoči se bodo nato zaprla prva volišča v delih Kentuckyja in Indiane. Zadnja se bodo volišča zaprla na Havajih in v večjem delu Aljaske, in sicer v sredo ob 6. uri, uro pozneje pa se bodo zaprla še volišča na Aleutih.

Poročila o incidentih

Zvezni preiskovalni urad (FBI) je sporočil, da so volišča v več zveznih državah prejela lažne grožnje z bombo. Kot so dodali v FBI-ju, se zdi, da so prišli z ruskih elektronskih naslovov. "Nobena od groženj do zdaj ni bila označena kot verodostojna," je sporočil FBI.

Samo v Georgii so oblasti prejele več kot 20 klicev z grožnjami z bombo, večino od njih v okrožju Fulton. Zaradi groženj so tam evakuirali dve volišči, obe so po pol ure spet odprli. Zaradi začasnega zaprtja so pristojni v Fultonu zaprosili sodišče za podaljšanje časa za glasovanje.

Policija na območju kongresa v Washingtonu pa je medtem sporočila, da je v centru za obiskovalce aretirala moškega, ki je smrdel po gorivu in imel v roki baklo ter signalno pištolo. Center za obiskovalce v poslopju kongresa je bil med preiskavo zaprt.

Prvi izidi vzporednih volitev: Za volivce Harrisove najpomembnejša demokracija, za Trumpove volivce gospodarstvo

Prvi izidi vzporednih volitev kažejo, da je, čeprav sta stanje demokracije in gospodarstvo ključni temi za vse volivce, ogromen razkorak glede teh tem, ko gre za volivce Trumpa ali Harrisove. Šestina volivcev, ki so glasovali za Harris, so postavili stanje demokracije na prvo mesto.

Sledi splav (ena petina volivcev), medtem ko je gospodarstvo najpomembnejša tema za zgolj desetino volivcev Harris.

Ko gre za volivce Trumpa je slika povsem drugačna – za polovico volivcev je gospodarstvo najpomembnejša tema, za eno petino volivcev vprašanje priseljevanja, samo za eno desetino volivcev pa stanje demokracije, poroča CBS.

Ameriške predsedniške volitve na RTV Slovenija Na naši spletni strani bomo volitve v živo spremljali ves dan in vso noč in vas obveščali o vsem pomembnem dogajanju, izidih in analizah.

Na TV Slovenija je bila v torek volitvam posvečena oddaja Globus: Amerika izbira, v sredo pa se bo posebna volilna oddaja Amerika je volila z Mojco Širok začela ob 6.00, prvi del bo trajal do 8.30, drugi pa od 10.05 do 10.30.

Na Prvem bo v sredo oddaja Ob osmih namenjena dogajanju v ZDA, ameriško dogajanje pa bo v ospredju tudi v vseh informativnih oddajah.

Znani že prvi izidi

Volilni dan se je začel s tradicionalnim polnočnim glasovanjem v nekaterih vaseh v zvezni državi New Hampshire, kjer iz vasice Dixville Notch že poročajo o prvih izidih volitev, ki potrjujejo tesno tekmo za predsedniški položaj. Tako Harris kot Trump sta namreč prejela po tri glasove.

Polnočno glasovanje običajno spremljajo številni novinarji. Glasovanje tako zgodaj zjutraj pa omogoča zakonodaja New Hampshira, po kateri se volišča v krajih z manj kot stotimi prebivalci lahko odprejo že opolnoči na dan volitev in se zaprejo, ko vsi prijavljeni volivci opravijo svojo dolžnost.

Američani predsednika ne volijo neposredno, temveč prek elektorjev. Vsaka zvezna država ima določeno število elektorjev, odvisno od števila prebivalcev države. Za zmago na predsedniških volitvah mora kandidat dobiti najmanj 270 od skupaj 538 elektorskih glasov.

Američani danes volijo tudi vseh 435 članov predstavniškega doma, ki imajo dveletni mandat, in tretjino senatorjev. Ti imajo šestletni mandat, vsaki dve leti jih na vrsto za volitve pride tretjina.

"Kar zadeva predstavniški dom, je zelo težko napovedovati izide, kajti odločalo bo pičlih 22 kongresnih okrožij po celotnih ZDA, kar pomeni, da je samo nekaj mest, ki lahko nihajo. To pomeni, da kdor koli bo imel večino, ta ne bo zelo močna, bo pa večina, in to je pomembno za predsednika, za človeka v Beli hiši, ki mora imeti dobre odnose s kongresom, zato so te volitve pomembne. Kar pa zadeva senat, je ves čas kazalo, da imajo za rahlo večino več možnosti republikanci, a zadnje javnomnenjske raziskave so to obrnile na glavo, in zdaj kaže, da bi lahko senat ohranil demokratsko večino," je za TV Slovenija poročal Andrej Stopar.

Izenačen boj za predsedniško mesto v ZDA