Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Oddaja je nastala na temelju Vodnika po izjemnih drevesih v mestnih parkih Maribora, čigar vsebino interpretira dramski igralec Bojan Maroševič. V oddaji tako v besedi in sliki predstavljamo 13 dreves, ki so resnično nekaj posebnega in v okras parkom ter v ponos mestu.
Dihanje je osnovna človekova potreba od prvega vdiha ob rojstvu, do zadnjega izdiha. Dihamo nezavedno, zato je zelo pomembno, da vemo, kakšno dihanje nam v določenih okoliščinah pomaga. Ko se zavemo svojega dihanja, se lažje osredotočimo nase, kaj čutimo, in prepoznamo, kako dihati. Pomembno je, da se zavemo, kdaj dihamo plitko, površinsko, hitro, samo z zgornjim delom pljuč! Kako vsakodnevni stres vpliva na naše dihanje? Na vsa ta vprašanja bomo skušali odgovoriti s strokovnjaki. To so dr. Milan Hosta, Špela Jakša, Ana Vipotnik in Tamara Manojlović. Avtorica in režiserka oddaje je Magda Lapajne.
Dokumentarni film Več kot služba se osredotoča na delo asistentke in asistenta ter njunih uporabnikov oziroma osebni asistenci kot poslanstvu, v katerem morata sodelovati oba – tako asistent kot uporabnik. Čeprav sta v ospredju zgodbe oba uporabnika, se film posveča predvsem obema asistentoma, ki se soočata s strahovi, frustracijami, zadržki, zadrego, dilemami... Osebna asistenta, Neja in Andraž, opravljata službo, ki je več kot služba. Film preizprašuje tudi ločnico med službo in prijateljstvom.
Osrednji lik epizode je Jaka Ortar, geograf, alpinist in alpinistični smučar. Epizoda se začne v jutranji zori, v enem od mrazišč na Komni, kjer Jaka in Blaž Šter (ARSO) merita temperaturo. Tam namreč kar mrgoli kraških kotanj, kjer prihaja do rednega močnega temperaturnega obrata. Jaka Blažu omeni tudi legendo o Zlatorogu, nauk o nebrzdanem pritisku človeka na okolje, ki na koncu povzroči uničenje "raja". Pogovarjata se o aktualnosti legende, saj človek tudi danes s svojim delovanjem še kako vpliva na gorski svet. Med potjo pove tudi, da je skupaj s sodelavci, vzpostavil prvi slovenski informacijski snežni portal Snežak. Oddaja se osredotoča na kratkoročni in dolgoročni vpliv vremena in drugih pojavov na zimski alpinizem, kar vključuje ledno plezanje, zimsko plezanje v stenah ter alpinistično smučanje. Jaka opravi alpinistični vzpon kjer prepleza in odsmuča smer. Nejc Marčič, slovenski alpinist mlajše generacije, dobitnik Zlatega cepina in Anja Petek najuspešnejša slovenska alpinistka leta 2021 pa se odpravita preplezat zaledeneli slap.
Epizoda se začne v zgodnjem jutru pod Ljubeljem. Irena in Mojca se odpravita v gore in med potjo se pogovarjata tudi o bajki o nastanku Tržiča. Po njej naj bi pred stoletji v naselju pod Ljubeljem kovačev petelin znesel jajce, iz katerega se je izvalil zmaj. Zmaj se je zaril v goro in ko je zrasel v ogromno zverino, je goro razklal na dvoje ... Osrednji lik je Irena Mrak, priznana raziskovalka in alpinistka, ki pogosto prepleta alpinizem in znanstveno delo. Epizoda se osredotoča na kopno sezono v Karavankah in značilnosti alpinizma ter gorništva v odvisnosti od naravnih pojavov kot so podori, erozija, poplave, hudourniki idr. Rdeča nit oddaje je Irenin vzpon na Košutico skupaj z alpinistko Mojco Švajger, s katero sta med drugim pred leti osvojili predvrh Broad Peaka ter Nanga Parbat po prvenstveni Slovenski smeri. Zgodbo iz svojega zornega kota dopolni še dr. Matija Zorn, predstojnik Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.
V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Kersnikove Kmetske slike so v suhoparnem pravnem jeziku zemljiške knjige naše pretresljive sgodbe, ki jih piše življenje. Na prelomnici med romantiko in realizmom, med ganljivo lepoto narave in trdo realnostjo kmečkega življenja, vzniknejo Kersnikove Kmetske slike. V tej zbirki črtic je v idiličnem okolju gradu Brdo pri Lukovici skozi tančico romantike realistično naslikal življenje kmečkega prebivalstva. Toda ob ponovnem prebiranju stoletje kasneje v oddaji iz serije 50 knjig ugotovimo, da življenje še vedno slika podobne slike, ki jih vestno beleži zemljiška knjiga. V oddaji smo skušali priti do samih začetkov zgodbe, mag. Žarko Bizjak iz zgodovinskega arhiva v Ljubljani nam je zato v regionalnih arhivih, ki se merijo v kilometrih, pokazal zapuščino spisov po notarju Janku Kersniku, medtem ko nam je literarno ozadje razsvetlil dr. Igor Grdina.
Victoria e Juha si sono creati il posto di lavoro in natura. Juha in occasione del centenario della Finlandia, ha percorso più di 1000 chilometri trainato dai cani da slitta, mentre Victoria ha cambiato l’arte per lavorare nella natura. Infatti, insegna ai turisti come sopravvivere nella natura selvaggia. Victoria in Juha sta si našla delovni mesti v naravi: Juha je ob 100 letnici Finske s haskiji prepotoval več kot 1000 km, Victorija je umetnost zamenjala za študij o narav tako, da turiste uči kako lahko preživijo v naravi.
Ljudje smo mestna bitja. Kar 70 % vseh Evropejcev živi v mestih. Trenutno je na svetu čez 500 mest z več kot milijon prebivalci. Za življenje v mestih pa poleg sive infrastrukture nujno potrebujemo tudi zeleno. Mestni gozdovi zagotavljajo boljšo kakovost življenja med mestnimi zidovi: čistijo zrak, filtrirajo pitno vodo, zmanjšujejo poletno vročino, blažijo zimski mraz, upočasnjujejo veter in so ne nazadnje prostor za rekreacijo in navdih.
Gozd je največji kopenski ekosistem. Pokriva skoraj 30 odstotkov površine planeta. V takem okolju nastane kar 80 odstotkov vse rastlinske biomase na svetu. Polovica vseh drevesnih vrst je doma v gozdu. Tu živi tudi največ različnih vrst živali: kar 80 odstotkov vseh dvoživk, 75 odstotkov vseh ptic in skoraj 70 odstotkov vseh sesalcev. Gozd v primerjavi z drugimi ekosistemi ponuja največ tudi nam. Naravne dobrine in storitve so ljudem na voljo že od prazgodovine. Pravimo jim ekosistemske storitve.
Thomas ha iniziato la sua carriera in azienda nella veste di ideatore di progetti per l'energia rinnovabile. In seguito, ha deciso di acquistare un podere, consapevole dell'importanza del legno e del bosco per la nostra sopravvivenza. Oggi assieme al padre provvedono la comunità locale di cui fanno parte con l'energia rinnovabile proveniente dal sole, dal legno e dall'acqua. Tutto ciò apporta un valore aggiunto all'agricoltura. Thomas je svojo kariero začel v podjetju kot načrtovalec projektov obnovljive energije. Potem se je odločil za nakup kmetije, zavedajoč se, kako pomembna naravna surovina je les in kaj za naše preživetje pomeni gozd. Danes skupaj z očetom oskrbujeta lokalno skupnost z obnovljivo energijo iz lesa, sonca in vode, to pa prinaša dodano vrednost tudi kmetovanju.
Multipla skleroza (MS) je neozdravljiva bolezen, ki pride neopaženo, po tihem. Lahko se za nekaj časa potuhne, tako da človek pravzaprav pozabi nanjo, in potem nekega dne spet izbruhne. MS je ena od najpogostejših bolezni osrednjega živčevja pri mlajših odraslih. Že izraz multipla pove, da je to bolezen, ki ima več obrazov. Vsak bolnik ima svojo zgodbo, kako se je začelo, kako se je razvijalo in kakšno je trenutno stanje. Na svetu ima MS že približno 2,5 milijona ljudi, med njimi je več žensk kot moških. Diagnozo običajno postavijo med 20. in 40. letom starosti. Bolezen ni enakomerno razširjena po vsem svetu, po ocenah strokovnjakov pa se število bolnikov z MS veča z oddaljenostjo od ekvatorja. Scenaristka Anja Čuček, režiserka Ita Obersnu, urednica Katja Stamboldžioski.
Akademski slikar Herman Gvardjančič občuti svet okoli sebe tragično. Boli ga občutenje sprememb, ki se dogajajo nenehno in uničujejo svet njegovega otroštva. Že kot otrok je vedel, da bo svoje življenje zapisal umetnosti. V ateljeju je tako združil glasbo s slikarstvom. S slikami pa pogosto izraža svojo bolečino nad drvečim propadanjem narave. Sorško polje je tako tisti prostor, kjer je doživel svoja prva lepa soočanja z naravo in hkrati prostor, kjer je občutil njen propad v najmočnejši podobi.
Možganska kap je urgentno stanje v nevrologiji. Danes jo lahko preprečimo in ozdravimo. Pri tem pa je zelo pomemben čas. Prav zato je začel delovati tudi Republiški center TeleKap, ki ponuja bolnikom pregled preko videokonferenčne povezave z 11 regionalnimi slovenskimi bolnišnicami. Na ta način so specialisti vaskularni nevrologi na razpolago vsakemu bolniku, ne glede na to, kje se tak bolnik nahaja. Vsak bolnik doživlja možgansko kap na svoj način, kot nam bo povedal Jan Šilec, ki je doživel možgansko kap zelo mlad. Kljub bolezni in s podporo domačih je našel motivacijo za nove izzive v življenju, ki se danes vrti okoli glasbe.
Dokumentarna oddaja Očesne bolezni nas seznanja z nekaterimi najpogostejšimi tovrstnimi stanji. O preprečevanju očesnih obolenj, načinih njihovega zdravljenja ter o novem znanju in pridobljenih izkušnjah bodo spregovorili štirje pacienti in njihovi zdravniki. Osrednja pozornost bo namenjena sivi mreni, starostni degeneraciji rumene pege, zapori solznih izvodil in možnostim trajne odstranitve dioptrije. Pogledali boste lahko v notranjost operacijskih dvoran in obenem spoznali zgodbe tistih, ki so jim specialisti oftalmologi z uspešnimi strokovni posegi povrnili neovirano vidno zaznavanje sveta, z njim pa tudi kakovost vsakdanjega življenja. Urednica serije: Katja Stamboldžioski Scenaristka: Kaja Kokot Žanič Režiserka: Ita Obersnu
Andrea ha sviluppato un'idea innovativa nella produzione del cibo in Sicilia. Ha collegato 40 giovani agricoltori con un certo numero di prodotti locali siciliani e prodotti di verdure novelle, marmellate, olio d'oliva, formaggio e arance siciliane. Ha costituito la cooperativa InCampagna, contribuendo all’apertura di nuovi posti di lavoro, poiché le scatole con prodotti locali siciliani sono ora vendute online in molti paesi europei. Andrea je razvil inovativno idejo v pridelavi hrane na Siciliji. Povezal je 40 mladih kmetov s številnimi lokalnimi sicilijanskimi pridelki in proizvodi od zgodnje zelenjave do marmelad, oljčnega olja, sirov in sicilijanskih pomaranč. Ustanovil je zadrugo InCampagna, kjer so se odprla tudi nova delovna mesta, saj zabojčke z lokalnimi sicilijanskimi proizvodi danes preko spleta prodajajo v številne evropske države.
V medici se v zadnjih letih govori o novem pristopu k zdravljenju bolnikov, saj je že dlje časa znano, da ljudje različno presnavljamo zdravila. Odziv na zdravilo je lahko premajhen, lahko pa se pojavijo tudi hudi neželeni učinki, ki terjajo hospitalizacijo ali celo smrt. Odziv na zdravilo je povezan s številnimi dejavniki, med drugim tudi od genetske osnove bolnika. Zato v svetu in tudi v Sloveniji potekajo številne raziskave s področja farmakogenetike, ki raziskuje uspešnost zdravljenja in neželene učinke glede na genotip bolnika.
S tretjim delom letošnje serije bomo 15. februarja zaokrožili zabaven trojček interesnih govoric. Lani smo ob glasbi in nogometnem navijaštvu spoznali argo in sleng, letos nas čaka še žargon – govorica obrtnikov, strokovnjakov s specifičnih področij. Ob glasbi bomo spoznali gradbeni žargon, ki ga obvladuje naš najbolj znani keramičar – raper 6PACK ČUKUR, rudarski oz. knapovski žargon se najlepše zrcali v glasbi ORLEKOV, skupni imenovalec mizarskega žargona in žargona glasbene produkcije pa smo odkrili pri priljubljenih rokerjih, članih skupine MRFY. Tudi tokrat nam je s strokovnim znanjem slikovito in življenjsko priskočil na pomoč etnolog in kulturni antropolog dr. RAJKO MURŠIČ, vizualno podobo filma pa bodo znova obogatile animacije karikiranih golobov, ki jih je mlada ilustratorka MINA PAVLIN NARDIN oblekla v delavca, rudarja, rokerja, metalca in raperja.
Nekajminutne dokumentarne oddaje s skupnim naslovom Miniature so v svoji prvi sezoni posvečene Ljubljani. Gre za deset zgodb iz bogate in zanimive zgodovine slovenske prestolnice, ki jih je poznavalka Darinka Kladnik spletla v zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o stavbah, dogodkih, navadah in ljudeh preteklega časa v Ljubljani. Režiser Jaka Šuligoj je besedila vizualno nadgradil z privlačnimi posnetki današnjega časa in dokumentarnim gradivom iz arhivov. Namen miniatur je poleg obogatitve programa tudi izobraževanje o družbeni in kulturni preteklosti prostora, v katerem živimo.
S pomočjo kolesarskega navdušenca in oskrbnice koče spoznajte Rašico pri Ljubljani, kjer v sožitju uživajo kolesarji in planinci in odkrijte »neokrnjen« pogled na naše glavno mesto. Na Planini nad Vrhniko, bomo priča gradnji nove planinske koče, ki raste ob razglednem stolpu z dolgo zgodovino, povezano z začetki turizma v Ljubljani. Na Primorskem, natančneje v Hrastovljah, si bomo s skupino dijakov ogledali našo najbolj znano fresko, spoznali zgodbo umetnika, ki jih je odkril in obiskali galerijo, ki je posvečena njegovemu delu. Z pogovorom z idejnim očetom Pomika braniteljev slovenske zemlje na Cerju, se pred prav posebnim stolpom, naše odkrivanje neznane Slovenije konča.
V družbi planincev bomo odkrili, kako je gora Boč, izpod katere priteče najboljša mineralna voda, zaradi razglednega stolpa na njenem vrhu postala tisočak. Razkrite bodo skrivnosti »tajne vojaške letalske baze« in legenda o jami Balunjači ter Špelci in njenih razbojnikih. V Beli krajini bomo v okolici Metlike, v družbi domačinov in članov lokalnega kolesarskega društva, obujali spomine na nekoč najtežavnejši amaterski kolesarski vzpon na Krašnji Vrh. Na vrhu prav posebnega stolpa bomo odkrili, od kod izvira ime Mirna Gora, odkrivali ostanke kočevarskih vasi pod njenim vznožjem in spoznali njihove potomce, ki še vedno živijo v okoliških krajih.
Neveljaven email naslov