Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leto 2006. Še ena etapa v mirovnem procesu na Severnem Irskem. Na nevtralnem terenu v škotskem višavju se pod patronatom Tonyja Blaira sestaneta delegaciji protestantov – vodi jih Ian Paisley, in katoličanov pod vodstvom nekdanjega borca Ire Martina McGuinessa. Moža, ki sta bila v sporu vse življenje, sta zaradi Paisleyjeve nujne osebne poti do letališča primorana potovati v istem avtomobilu. Se bo predvsem okoreli starosta protestantov omehčal in podpisal mirovni sporazum? Pogajalca namreč ne vesta, da je njun voznik agent MI5 in da obveščevalna služba dogajanje v avtu stalno nadzoruje. Originalni naslov: THE JOURNEY Leto produkcije: 2016 Država: Velika Britanija Žanr: zgodovinska drama Režija: Nick Hamm Scenarij: Colin Bateman Igrajo: Timothy Spall, Colm Meaney, John Hurt, Freddie Highmore
Predstavljamo vam nastopajoče na 24. festivalu Slovenska polka in valček 2020. Gre za mlado generacijo ansamblov, ki obetajo. Tokrat tekmujejo ansambli Norost, Petovia kvintet, Opoj (valčki) ter 3 skupine, ki smo jih izmed vseh izpadlih v igro povabili še enkrat: Polkaholiki, Valovi in Slovenke. Premierno bomo predvajali videospota ansamblov, ki smo ju v finale povabili neposredno, to so Veseli svatje in Storžič. V strokovni komisiji so Brigita Vrhovnik Dorič, Matjaž Robavs, Matej Rihter Riki in Klara Lorger. Medijsko komisijo sestavljajo kolegi z radijskih postaj Maribor, Slovenija, Ognjišče ter Golica TV.
Mineva sto let od koroškega plebiscita; dogodka, ki je usodno zaznamoval Slovence, ne le na avstrijskem Koroškem. "Slovenci za zmiraj gre! Kakor boste sedaj odločili, tako ostane." je pisalo na enem od propagandnih lističev. In Slovenci na Koroškem so odločili: S prepričljivo večino so zavrnili združitev z Jugoslavijo in za svojo novo domovino izbrali Avstrijo! Časovno oddaljeno se bomo s prispevki in pogovori v studiu spomnili plebiscita in razlogov za njegov izid; dogodkov, ki so Slovence na Koroškem zaznamovali pozneje, med drugo svetovno vojno, ko so se znašli v nemškem Reichu, podpisa Avstrijske državne pogodbe ter kaj jim je prinesla slovenska osamosvojitev. V oddaji, ki jo vodi Ksenija Horvat, urednik pa je Edvard Žitnik, sodelujejo: Olga Voglauer, koroška Slovenka, zastopnica Zelenih v avstrijskem parlamentu, zgodovinar in nekdanji veleposlanik na Dunaju dr. Andrej Rahten, koroški založnik Lojze Wieser ter celovški škof Jože Marketz.
Današnji način življenja, nenehno hitenje, naporna in odgovorna služba, številne obveznosti, vse to nam lahko povzroča stres. Kratkotrajen stres je lahko koristen, dolgotrajen stres pa postopoma poškoduje možgane in lahko vodi v številne bolezni. Kako bi se lahko temu izognili? Nekateri znanstveniki menijo, da bi bila lahko rešitev cepivo proti negativnim posledicam stresa z bakterijo, ki je v zemlji. Več študij namreč pravi, da so ljudje, ki so bolj izpostavljeni tej koristni bakteriji, manj občutljivi za stres. Raziskave posttravmatske stresne motnje pri ameriških vojnih veteranih pa kažejo, da bi kot preventivo v ranljivejših poklicih lahko uporabili tudi ketamin. Ali bomo kdaj res dobili cepivo proti stresu?
Drama triler po resničnih dogodkih. Anin vsakdan se naglo spremeni, ko po naključju izve, da je otrok, ki ga je rodila pred sedemnajstimi leti in je bil po porodu razglašen za mrtvega, še vedno živ, kot je že ves čas predvidevala. Njena obsedenost z raziskovanjem preteklosti povzroči konflikte v družini, a Ana se ne more ustaviti, dokler ne izve resnice. Šivi so zgodba o ženski, ki se sama bori proti družbi v iskanju pravice, ki ni nič manj kruta od laži, v katerih je živela. ŠAVOVI / ŠIVI / SRBIJA / 2019 Režija: Miroslav Terzić / Scenarij: Elma Tataragić / Igrajo: Snežana Bogdanović, Marko Baćović, Vesna Trivalić, Dragana Varagić, Jelena Stupljanin, Ksenija Marinković, Jovana Stojiljković, Pavle Čemerikić, Rale Milenković, Rade Marković, Igor Benčina, Bojan Žirović …
Za ogrevanje pred nadaljevanjem lige narodov bo slovenska reprezentanca v Stožicah odigrala prijateljsko srečanje s San Marinom. Dvoboj z eno najskromnejših evropskih reprezentanc je priložnost za uigravanje precej spremenjene Kekove vrste. To bo tudi lepa priložnost za strelce. Slovenija se je z nogometaši iz žepne državice do zdaj pomerila štirikrat in vsakokrat prepričljivo zmagala. San Marino v boju z našo reprezentanco še ni dal gola, Slovenija pa je skupno dosegla 16 zadetkov.
Univerzitetni profesor Jonah Mulray izve, da je žena Megan, s katero sta poročena tri leta, in ki veliko časa preživi v Hongkongu, ker dela v mednarodnem podjetju, umrla v prometni nesreči. Premaga strah pred letenjem in se odpravi v Hongkong. Tam izve, da je Megan živela dvojno življenje in da njena smrt v resnici ni bila nesreča, ampak umor. Pri raziskovanju ženinih skrivnosti mu pomaga Sally, uslužbenka britanskega konzulata, ki z zaročencem Benom živi precej razkošno življenje. Preiskovanja se loti tudi detektiv David Chan, ki je v preteklosti že prestopil mejo zakona. Komu lahko Jonah sploh zaupa? Mu bo uspelo razvozlati skrivnost ženine smrti?
TV Slovenija v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za biologijo predstavlja film o eni najbolj vročih točk biološke pestrosti na svetu, Kostariki. Življenje v Kostariki je močno zaznamovala ameriška korporacija United Fruit Company (UFC). S krčenjem gozdov za vzpostavitev plantaž bananovcev je globoko zarezala v tropsko življenjsko okolje. Pehanje za dobičkom in intenzivna reja goveda sta kostariške gozdove sklestila, da so pokrivali komaj 26 % države, uničila sta primarne habitate in razdrobila gozdne površine. Ko je UFC zapustila Kostariko, je za seboj pustila na tisoče brezposelnih ljudi in stotine hektarjev opustelih plantaž. Kostaričani so nekaj opustelih plantaž zamenjali s plantažami oljnih palm in ananasa, ostalo pa so s pomočjo mednarodnih nevladnih organizacij začeli pogozdovati in otoke sekundarnega tropskega gozda povezovati v biološke koridorje, po katerih lahko prehajajo rastline in živali. Tropski ekosistemi pa niso le dom 85 % živih vrst, marveč so tudi pljuča našega planeta. Eno tropsko drevo na leto namreč vsrka skoraj 12 kg ogljikovega dioksida. Zato s pogozdovanjem opustošenih območij tudi znižujejo koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju. Film nas popelje skozi ponovni brst tropskega gozda na opustelih plantažah in travnikih ter predstavi najpomembnejše izzive pogozdovanja tropske znanstveno-raziskovalne postaje v srčiki tropskega deževnega gozda v La Gambi. Avtorica Anja Čuček Direktor fotografije Bernard Perme
"Kar spada skupaj, spet raste skupaj," je ob padcu Berlinskega zidu novembra 1989 dejal Willy Brandt. Nemčija se je znova združila oktobra 1990. Trideset let pozneje se razlike med nekdanjo Vzhodno in Zahodno Nemčijo zdijo skoraj izrazitejše kot podobnosti. Dokumentarna oddaja predstavlja deset mejnikov – ključnih političnih in družbenih dogodkov, ki so se zvrstili med novembrom 1989 in oktobrom 1990 in so privedli do zgodovinskega cilja. Uradno, politično časovnico bogatijo pogledi v zasebna življenja in razmišljanja ljudi, ki so to burno obdobje kot politiki in novinarji sami doživljali. COUNTDOWN TO 1990 - THE REUNIFICATION OF GERMANY / Nemčija / 2020 / Režija: Henrike Sandner
Na stol kviza Joker bo sedel plesalec Edin Šehović iz Ljubljane. Navdušen plesalec hip hopa s svojo ekipo v Boleru niza izjemne uspehe. Njegova poklicna pot je sicer komunikologija, skrita želja pa, da bi postal radijski napovedovalec ali TV voditelj. V vlogi super jokerja se mu bo pridružil prijatelj in nekdanji sošolec Anže Jezerc. Bo simpatična prijateljska naveza osvojila najvišjo stopničko v kvizu Joker?
Prava ideja! prikazuje primere dobrih praks. Zgodbe, ki jih predstavlja Edita Cetinski, navdihujejo in spodbujajo k uresničevanju sanj. Renato Pahor in Aleš Puklavec sta leta 2004 poslovno priložnost našla v prodaji varilnih in rezalnih naprav tujih proizvajalcev, nekaj let kasneje pa jima je z vlaganji v znanje in tehnologijo uspelo uresničiti željo po lastnem razvoju, trženju in montaži avtomatov in robotov za elektroobločno in lasersko varjenje in rezanje. Danes zaposlujeta 38 ljudi, med njimi je kar tri četrtine inženirjev. V podjetju so lani ustvarili dobrih 7 milijonov evrov prihodkov in skoraj 70 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega; za izobraževanje zaposlenih, raziskave in razvoj letno namenijo desetino prihodkov. Največ naročil za razvoj avtomatov in robotov prejemajo od domačih podjetij, večinoma izvoznikov, projekte pa izvajajo tudi v Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem, v Srbiji in Bolgariji.
Primorec Janez Pavčič je že zelo mlad odšel v partizane. Po vojni je bil vodja ljubljanske prometne policije, predvsem pa izjemen športnik, trener ter večkratni državni prvak in udeleženec olimpijskih iger v smučarskih tekih. Janez Pavčič je bil rojen leta 1929 v Hraščah pri Postojni, ki so bile takrat , med obema vojnama, pod Italijo, zato je njegov oče, zaveden Slovenec, že leta 1930 družino preselil na jugoslovansko stran meje. Mladost je tako Janez Pavčič preživel na Uncu in na Rakeku, kjer je po italijanski okupaciji 1941 doživljal nasilje italijanske šole. Leta 1944 je, šele petnajstleten odšel v partizane. Domači župnik Vojko Seljak, ki je imel sicer očeta in brate med domobranci, je mamo ustavil pred cerkvijo, rekoč: » Gospa, vem, da imate sina v partizanih in da včasih pride domov. Dajte mu, prosim, ta moj nahrbtnik s toplimi oblačili, da ga ne bo zeblo!« Mladi partizan je bil najprej miner železniške proge, pozneje pa kurir in vodič skozi komaj prehodne notranjske gozdove. Po vojni je bil vodja prometne policije v Ljubljani in to v času, ko so se prometno varnostni načini šele vzpostavljali in ga je ob postavitvi prvega semaforja v mestu takratni notranji minister poklical na zagovor, češ da mu rdeča luč onemogoča nemoteno vožnjo v službo in kako si ga drzne ustavljat. Že od mladih let se je Janez Pavčič intenzivno ukvarjal s športom. Bil je večkratni državni prvak v smučarskih tekih, uspešno je sodeloval na vrsti zimskih olimpijskih iger in bil reprezentančni trener. Z bratom Cvetom Pavčičem imata izjemne zasluge za razvoj te smučarske discipline pri nas.
Življenjski slog ljudi se je zaradi številnih dejavnikov precej spremenil. Z njim so se spremenile tudi potrošniške navade, posledično pa tudi njihove kršitve. Potrošniki se danes srečujemo s povsem drugačnimi težavami in izzivi kot v preteklosti in jim največkrat nismo kos. V uredništvu oddaje KODA, ki se ukvarja s potrošniškimi težavami, teme izbiramo glede na aktualno dogajanje v Sloveniji, vprašanja in teme pa nam sporočajo tudi gledalci in gledalke, ki se vse bolj zavedajo, da potrošniki nismo zgolj takrat, ko kupujemo izdelke v trgovini ali plačamo neko storitev, temveč tudi ko sklepamo pogodbe z banko ali zavarovalnico ali ko plačujemo davke za šolstvo, zdravstvo in funkcioniranje države nasploh. Kljub vsemu pa se še vedno ne upamo zahtevati, kar nam pripada. Zato je glavno poslanstvo oddaje KODA prav to, da z opozarjanjem na nepravilnosti ozavešča gledalce in jim pomaga, da izborijo svoje pravice.
Etiopsko gospodarstvo se krepi, tuja vlaganja, posebej Kitajske, so postala stalnica. Veliko je turistov, ki hlepijo po napornih popotovanjih k ognjenikom in poljem žvepla. V to državo se zgrinjajo evropski iskalci lepotic za potrebe modnih agencij. Etiopija tako velja za novega afriškega tigra. A pravo ceno poravnava tiha večina domačinov, plačanih po pičlih 30 evrov na mesec: delavcev, ki jih ne ščiti noben sindikat, kmetovalcev, ki so jih razlastili, zemljo pa prepustili mednarodnim korporacijam.
Druga sezona serije v petih delih o življenju sodobnih prebivalcev Sredozemlja.
Kaj je t.i. hibridna umetnost? In s čim se ukvarjajo hibridni umetniki? V polju znanosti se je vse od pomembnih odkritij na področju t.i. življenjskih znanosti v zadnjih 30-ih letih začel nov odnos z življenjemm - življenje je postalo snov za inženiring. Naštejmo nekaj primerov: gojenje ušesa na miški Vacanti, kloniranje ovce Dolly in odkritje genoma, so spremenili svet. Konec devetdesetih so umetniki začeli preizpraševati področje biotehnologije, npr. tkivnega inženiringa in počasi dobivati dostop do laboratorijev, kjer so lahko delali z živo materijo. Kakšen material za kreiranje skulptur so celice in bakterije? Kako nekateri umetniki za ustvarjanje uporabljajo tkivni inženiring? Umetnice Maja Smrekar, Špela Petrič, Robertina Šebjanič, Polona Tratnik in Saša Spačal se ukvarjajo s hibridno umetnostjo, umetnostjo, ki uporablja orodja biotehnologije in preizprašujejo učinke, ki jih ima biotehnologija na družbo. Avtorica: Saša Šavel Burkart Režiserka: Špela Kuclar
V oddaji najprej intervju z zdravstvenim ministrom Tomažem Gantarjem, od ukrepov za odpravo čakalnih vrst do dogajanja v DeSuSu. V prispevku o tem, kako vladavino prava razumemo v Sloveniji in kako v Evropi? Ob 100. obletnici koroškega plebiscita v prispevku o posledicah zgodovinske odločitve. Ob koncu pa še o podnebni strategiji Slovenije.
Pričevanja o šikaniranju zaposlenih in slabi hrani za oskrbovance v Domu starejših občanov Preddvor se kar vrstijo. Tudi zato se bo Enota Naklo odcepila. Bodo pristojni vendarle ukrepali in kako na očitke odgovarja direktor? Samopoškodbe, samomorilne misli, tesnoba. Stiske otrok in najstnikov so se zaradi epidemije še povečale. To se kaže tudi v velikem porastu klicev na TOM telefon, kjer letno sprejmejo več kot 30 tisoč klicev na pomoč. Če že ne morem zabavati ljudi, ali jim lahko vsaj merim temperaturo? Tako se na Facebooku sprašuje znana slovenska komičarka. Stand up komiki so namreč zaradi korona krize čez noč ostali brez dela in prihodkov.
Drama triler po resničnih dogodkih. Anin vsakdan se naglo spremeni, ko po naključju izve, da je otrok, ki ga je rodila pred sedemnajstimi leti in je bil po porodu razglašen za mrtvega, še vedno živ, kot je že ves čas predvidevala. Njena obsedenost z raziskovanjem preteklosti povzroči konflikte v družini, a Ana se ne more ustaviti, dokler ne izve resnice. Šivi so zgodba o ženski, ki se sama bori proti družbi v iskanju pravice, ki ni nič manj kruta od laži, v katerih je živela. ŠAVOVI / ŠIVI / SRBIJA / 2019 Režija: Miroslav Terzić / Scenarij: Elma Tataragić / Igrajo: Snežana Bogdanović, Marko Baćović, Vesna Trivalić, Dragana Varagić, Jelena Stupljanin, Ksenija Marinković, Jovana Stojiljković, Pavle Čemerikić, Rale Milenković, Rade Marković, Igor Benčina, Bojan Žirović …
Janis Joplin je ena izmed najbolj cenjenih, slovitih rokovskih glasbenic vseh časov. Čeprav nikoli ni bila zares razumljena in sprejeta, je navdušila milijone poslušalcev. Poslovila se je zgodaj, leta 1970, stara komaj 27 let. Dokumentarni film režiserke, nominiranke za oskarja Amy Berg, je intimen in pronicljiv portret glasbenice, ki sodi med osrednje osebnosti kulturne revolucije šestdesetih let prejšnjega stoletja. Film se opira na številne intervjuje s člani družine Janis Joplin, njenimi prijatelji iz otroštva in glasbenimi sodelavci. Posebej dragocena in v filmu večinoma tudi prvič objavljena pa so Janisina pisma staršem, skozi katera se gledalcu razkrivajo njena najgloblja čustva in notranji boji.
Neveljaven email naslov