Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Srbiji od lanskega novembra več deset tisoč protestnikov, na čelu katerih so študentje, protestira proti Vučiću in preostali srbski eliti na oblasti. Proteste je sprožilo zrušenje nadstreška na novosadski železniški postaji, ki je vzelo 15 življenj. Protestniki za nesrečo krivijo oblast, korupcijo v njenih vrstah in pomanjkljiv nadzor ter zahtevajo preglednost in ukrepanje. Bi izpolnitev teh zahtev res ustavila proteste ali je v ozadju še precej več kot le nesreča v prestolnici Vojvodine?
Katera bo naslednja pandemija, ali bo hujša od epidemije covida 19 in ali smo nanjo pripravljeni, bo pojasnil epidemiolog Mario Fafangel z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Barbara Vodopivec iz Gibanja za pravice Palestincev in novinar Dnevnika Ervin Hladnik Milharčič pa bosta pojasnila, ali naj Palestinci v Gazi pojedo delfina in ali naj izraelskemu premierju Netanjahuju dovolijo, da se udeleži osemdesetletnice osvoboditve Auschwitza.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
S prvim predsednikom republike Milanom Kučanom o oceni dela vlade in trdnosti koalicije, o tem, zakaj se mu velika koalicija ne zdi primerna, o reševanju mednarodnih kriz in tudi odnosu premierja in predsednice republike.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
V kakšnih razmerah so pridelana živila, ki jih nabavljajo vrtci, šole, bolnišnice in domovi za starejše? Objavili bomo na skrivaj narejene posnetke z ene izmed slovenskih farm kokoši nesnic, ki je dobavitelj več javnim zavodom. Kokoši valijo jajca na truplih poginulih živali in bivajo nagnetene v kletkah.
Najcenejšo hrano, ki je pridelana tudi v najslabših razmerah, poleg gostinskih obratov nabavljajo prav javni zavodi za najranljivejšo populacijo. Za obroke, ki stanejo denimo tri evre, lahko tudi manj, jim dobavitelji večkrat pripeljejo pokvarjena živila. Na vrhu paketa je sveže, spodaj pa gnilo. Novinarka Anja Šter.
Ali je kdo odgovarjal po objavi šokantnih posnetkov surovega ravnanja z živalmi v klavnicah in na farmi pred nekaj leti. Novinarka Mateja Cankar.
Kaj o ukinitvi baterijske reje menijo nekateri kmetje, ki redijo kokoši nesnice. Novinarki Vanja Gligorović in Enisa Brizani.
V kakšnih razmerah so pridelana živila, ki jih dobijo na krožnike tudi v vrtcih, šolah, bolnišnicah in domovih za starejše. Objavili bomo skrivne posnetke iz ene od slovenskih farm, ki je dobavitelj skoraj 300 javnim zavodom. Na truplih poginulih živali kokoši nesejo jajca, živali bivajo nagnetene v kletkah. Nekdanja inšpektorica in veterinarka sta bili zgroženi nad videnim, na nekaj takega sta v karieri redko naleteli. Ko smo povedali, da ta živila dobavljajo tudi vrtcem, pa je nekdanja inšpektorica osupnila. Drugi posnetki, ki jih razkrivamo, pa kažejo, kako je eno od večjih slovenskih živilskih podjetij zavajalo, ko so trdili, da baterijske reje nimajo več, posnetki pa so pokazali, da ni tako. Kako pojasnjujejo zavajanje? Poklicali smo tudi nekatere vrtce, šole, domove, bolnišnice, ki so na spisku številnih naročnikov živil kmeta in podjetnika s spornimi razmerami. Kaj so povedali, ko smo jih seznanili s posnetki? Kaj na vse to pravi lastnik kmetije in kaj meni inšpektorat. Novinarka Vanja Gligorović.
Litij, ključna kovina v baterijah pametnih telefonov in električnih vozil. Vsako leto bomo litija potrebovali samo še več in več. Kje so nahajališča litija in kdo z njim kuje največje dobičke? In kakšne so posledice pridobivanja litija? V Srbiji protestniki opozarjajo na škodljive posledice, ki bi jih načrtovani rudnik pustil na okolju. Leto 2025 bo tudi leto tekme za litij. V prvem Globusu leta.
Pogovor z dr. Robertom Dominkom s Kemijskega inštituta o pridobivanju litija za industrijsko uporabo in o geopolitičnih razmerjih pri boju za strateške surovine.
Eno največjih nahajališč litija v Evropi je tudi v okolici Volšperka na avstrijskem Koroškem. Že letos želi tam avstralska družba European Lithium začeti projekt izkopavanja litija, kar med prebivalci sproža velike okoljske pomisleke. Kako poteka avstralsko-avstrijski projekt in kje se zapleta, je preverjala dopisnica RTV Slovenija Petra Kos Gnamuš.
Sinteza Vida Babiča s podatki o litiju in o tem, kje v svetu so njegova nahajališča.
Med tistimi, ki so pokazali največ zanimanja za sporazum med Srbijo in Evropsko unijo o izkopavanju litija, je nemški kancler Olaf Scholz. Za nemško avtomobilsko industrijo in proizvajalce zelenih tehnologij se namreč poteguje za dostop do ključnih strateških surovin. Pogovor z dopisnico iz Berlina majo Derčar.
Neveljaven email naslov