Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V zadnji oddaji pred poletnim predahom podrobno o sporu z zavarovalnico zaradi neizplačila odškodnine. Lastnik avtomobila je odkril, da mu je nekdo vozilo poškodoval na parkirišču. Povzročitelj mu je pustil kontakt, izpolnila sta evropsko poročilo, trčenje je videlo celo več prič. Kljub temu pa oškodovancu zavarovalnica Grawe ne želi plačati stroškov popravila. Zakaj ne in kaj potrošniku preostane, v oddaji, v kateri bomo govorili tudi o dobro znani poletni nadlogi – komarjih. Teh je letos zaradi zanje ugodnih vremenskih razmer spet nekoliko več. Kako se zaščititi pred njimi, pa tudi komu te leteče nadloge najraje pijejo kri, izveste v sobotni oddaji.
V zadnji oddaji pred poletnim predahom podrobno o sporu z zavarovalnico zaradi neizplačila odškodnine. Lastnik avtomobila je odkril, da mu je nekdo vozilo poškodoval na parkirišču. Povzročitelj mu je pustil kontakt, izpolnila sta evropsko poročilo, trčenje je videlo celo več prič. Kljub temu pa oškodovancu zavarovalnica Grawe ne želi plačati stroškov popravila. Zakaj ne in kaj potrošniku preostane, v oddaji, v kateri bomo govorili tudi o dobro znani poletni nadlogi – komarjih. Teh je letos zaradi zanje ugodnih vremenskih razmer spet nekoliko več. Kako se zaščititi pred njimi, pa tudi komu te leteče nadloge najraje pijejo kri, izveste v sobotni oddaji.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Gostja Marina Lukšič Hacin, direktorica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, ZRC SAZU.
Že nekaj let se podjetja na trgu dela srečujejo z ovirami pri pridobivanju ustreznega kadra. Izziva se lotevajo različno. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS je s pomočjo denarja kohezijske politike izvedel kar devet projektov in v usposabljanje in dodatno izobraževanje vključil več kot 140 tisoč oseb. V projektu je sodelovalo več kot tisoč podjetij, ki so krepila in razvijala kompetence skoraj 18.000 starejših zaposlenih. Skupaj so podjetja pripravila 837 strategij za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih in izvedla 25 inovativnih partnerskih pilotnih projektov. Najbolj uspešna projekta sta bila Kompetenčni centri za razvoj kadrov in Celovita podpora podjetjem za starejše zaposlene.
Kako boleče spomine na krvavo 1. svetovno vojno, ki je terjala številne žrtve, oblikovati v trajni opomin, da do bojev ne bi več prišlo? Najmehkejši in za ljudi najbolj prijazen ukrep je: pot vojne preoblikovati v pot miru. Posoški razvojni center in Fundacija Poti miru sta s pomočjo sredstev evropske kohezijske politike ustvarila čezmejno destinacijo Pot miru / Walk of Peace in obnovila dediščino prve svetovne vojne. Pot miru, dolga je 500 kilometrov, vodi od Alp do Jadrana. Opominja na trpljenje, žrtvovanje in umiranje tisoče mladih fantov in mož številnih narodov.
Povezovanje zdravstvenih in socialnih storitev v okviru celostne oskrbe na domu je bilo glavno vodilo projekta CrossCare, ki ga je izvajal Zavod za oskrbo na domu Ljubljana. Glavni cilj projekta je bil izboljšati socialno vključenost različnih skupin starejših in zmanjšati družbeno neenakost.
Sprehod po Kaštelirju nad Kortami je sprehod povezovanja s predniki, ki so tam živeli pred dvema tisočletjema pred našim štetjem. To je obdobje, ko so nastajale prve piramide v Egiptu. Tudi na našem območju so takrat postavljali različne zgradbe, a jih je, v nasprotju s piramidami, prekrilo rastje. S pomočjo sredstev iz evropskih skladov so zdaj uredili informacijsko točko v Zadružnem domu v središču Kort, arheološki park, različne botanične, pa tudi kolesarske in arheološke poti.
Projekt PONI je skrajšano ime za Podjetno nad izzive. Namenjen je osebam, ki želijo realizirati svoje ideje, se usposobiti in pridobiti nova znanj. V začetku leta 2024 je v projektu sodelovalo 11 udeležencev, ki so potrebovali predvsem dodatna znanja s področja trženja in prodaje.
V Evropski uniji je poleg kohezijske politike še 40 drugih programov financiranja. O slednjih bo treba razmišljati, ko kohezijskih sredstev ne bo več. Stroka zato nove priložnosti vidi v sinergijah med kohezijsko politiko in drugimi evropskimi programi financiranja, kar pa zahteva strateški pristop. Dober primer povezovanja in sinergij z drugimi projekti je tudi Laboratorij HEKA.
Kako projekte kohezijske politike približati javnosti? Vrsta projektov, ki nam lajšajo in lepšajo življenje, je bila v zadnjih letih izpeljana ravno s pomočjo kohezijskih sredstev. Kohezijska politika je namreč ena od glavnih politik EU, namenjena spodbujanju trajnostnega razvoja, zaposlovanja, konkurenčnosti ter socialne in gospodarske kohezije med regijami.
Vozite po avtocesti s hitrostjo 130 kilometrov na uro, ko vaš avto preprosto odpove. Prav to se je zgodilo naši gledalki z njenim novim renaultom. In to ne enkrat, ampak kar štirikrat. Ker avtomobilu ne zaupa več, zahteva od prodajalca zamenjavo ali vračilo denarja. A za zdaj nič ne kaže na to, da ga bo dobila. Nikakor pa ni edina, ki ima težave z Renaultovimi vozili. Zaradi številnih preglavic z motorji, ki jih je francoski proizvajalec začel vgrajevati v svoje avtomobile leta 2012, so francoski potrošniki zoper proizvajalca vložili skupinsko tožbo. O tem, kako daleč je postopek in ali ga nameravajo razširiti tudi na druge evropske države, se bomo pogovarjali z odvetnikom, ki je proti avtomobilskemu velikanu vložil tožbo.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Nova serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi gosti odpira prostor za pogovor in izmenjavo idej o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Sogovorniki se tako z družboslovnega kot naravoslovnega vidika lotevajo raznovrstnih tematik; od podnebne krize, najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških in političnih sprememb zaradi globalizacije, migracij in vojaških spopadov. V prvi oddaji bodo trije sogovorniki razmišljali o zagatah in priložnostih vse bolj digitalizirane družbe. V studiu bodo razpravljali: antropolog dr. Dan Podjed z ZRC SAZU, pravnica dr. Maja Bogataj Jančič z Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIP ter računalniški inženir dr. Blaž Zupan s Fakultete za računalništvo in informatiko.
Četrt stoletja obeležuje Forum Tomizza, obmejno srečanje, ki se ukvarja s kulturnimi in literarnimi odnosi med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Letos je potekal pod naslovom Slovnica pozabe z namenom vzpostaviti trajne družbene in jezikovnokulturne prakse. Z nami bosta Martin Lissiach in Irena Urbič. Vabljeni v našo družbo.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Nepregledno gospodarjenje s sredstvi rezervnega sklada, sploh kadar gre za velike investicije, vzdrževanje skupnih delov, pa onemogočanje vpogleda v dokumentacijo – to je nekaj najpogostejših razlogov za spore med etažnimi lastniki in upravniki večstanovanjskih stavb. V tokratni oddaji predstavimo tri: v Ajdovščini lastnica upravnika obtožuje, da je poneveril stroške ob prenovi bloka, v Ljubljani se lastniki garaž jezijo, ker jim je upravnik zaračunaval stroške za sanacijo dotrajane stavbe, čeprav tega niso podprli. Še en Ljubljančan se huduje, ker mu upravnik ne omogoči vpogleda v dnevnik prometa rezervnega sklada. Ali bi ga moral, bomo vprašali stanovanjskega inšpektorja. Pa tudi, kako dolgo traja, da se inšpektorji sploh začnejo ukvarjati s prijavo, in koliko zadev trenutno čaka v predalu.
Informativna oddaja Koda ponuja gledalcem tedenski pregled najzanimivejših novic za potrošnike iz Slovenije in tujine, ki so dopolnjene s poglobljenimi prispevki in analizami ter razmišljanji gostov. V oddaji razkrivamo goljufije, rešujemo vaše potrošniške težave, od pristojnih ustanov zahtevamo odgovornost in za uporabnike prijazne rešitve, gledalce pa ozaveščamo o njihovih potrošniških pravicah. Vsako soboto ob 19.15 na prvem programu Televizije Slovenija.
Neveljaven email naslov