Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob 30-letnici začetka obleganja Sarajeva, ki velja za najdaljše obleganje kakega mesta v novejši zgodovini, smo posneli pretresljiva pričevanja ljudi, ki so pod okupacijo preživeli skoraj štiri leta. Kakšno je bilo življenje brez elektrike, vode, hrane, ob stalni grožnji smrti, ki je v obliki vsega mogočega orožja prežala z okoliških hribov? O neizmerni bolečini so spregovorili starši, ki so jim drobci granat in ostrostrelski naboji ubili otroke. Avtorica Jelena Aščić, snemalec Gregor Naglav, montažerka Sabina Černe.
Oddaja »Obrazi naših rojakov« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Gostja Marina Lukšič Hacin, direktorica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije, ZRC SAZU.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Četrt stoletja obeležuje Forum Tomizza, obmejno srečanje, ki se ukvarja s kulturnimi in literarnimi odnosi med Italijo, Slovenijo in Hrvaško. Letos je potekal pod naslovom Slovnica pozabe z namenom vzpostaviti trajne družbene in jezikovnokulturne prakse. Z nami bosta Martin Lissiach in Irena Urbič. Vabljeni v našo družbo.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
V slovenskem centru PEN v Ljubljani so pripravili predstavitev knjige našega sodelavca Sandija Horvata z naslovom Beli Rom. Gre za avtobiografsko delo, v katerem avtor na podlagi lastnih izkušenj odkrito spregovori o dilemah dvojne identitete in se sprašuje o strpnosti v sodobni slovenski družbi. Župani iz jugovzhodne Slovenije in Posavja so v Novem mestu vnovič razpravljali o romskih vprašanjih. Ob tem so opozorili, da se stanje na tem področju še naprej poslabšuje, država pa naredi premalo. Na Pušči je že sedmič dišalo po golažu. V skladu s tradicijo so namreč pripravili tekmovanje v kuhanju ciganskega golaža, ki se ga je tokrat udeležilo 14 ekip.
Osrednja državna proslava ob dnevu državnosti se bo odvijala na Kongresnem trgu v Ljubljani. Slavnostna govornica bo predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar. Predsedničinemu govoru bo sledil umetniški del državne slovesnosti z naslovom "Devetdeseta". Posvečen bo desetletju, ki v novejši slovenski zgodovini velja za poglavitno obdobje pri doseganju osamosvojitvenih ciljev in vzpostavljanju državne samostojnosti. Takratno optimistično ozračje je vplivalo na razmah ustvarjalne energije, ki jo je bilo zaznati na vseh družbenih ravneh. Prerod je med drugim doživela slovenska popularna kultura, ki zajema pestro področje ustvarjalnosti. Devetdeseta bodo tako prikazana skozi izbor slovenskih popevk, modnega oblikovanja in televizijske kronologije dogodkov. Režiser proslave je Igor Zupe. Na slovesnosti bodo sodelovali tudi praporščaki in nosilci bojnih zastav Slovenske vojske, Slovenske policije ter veteranskih in domoljubnih društev ter Policijski orkester in Garda Slovenske vojske.
Državni svet tradicionalno organizira slavnostno sejo Državnega sveta ob dnevu državnosti.
Mešani pevski zbor Jacobus Gallus že več kot 30 let deluje na Tržaškem kot reprezentančni zbor slovenske narodnostne skupnosti. O dosežkih in prihodnjih ciljih zbora z dirigentom Markom Sancinom.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
V Novem mestu smo obiskali Društvo za razvijanje prostovoljnega dela – DRPD, ki pri vključevanju tujcev dosega izvrstne rezultate: albansko govorečih žensk ni več na Zavodu za zaposlovanje. Kako so se naučile slovenščine in kje so se zaposlile? Naša gostja je bila predsednica društva Branka Bukovec. V Velenju smo se pogovarjali z udeleženkami delavnic, ki jih je organiziralo Albansko kulturno društvo Lirija.
Je jedrski spopad mogoč? Bi Rusija v Ukrajini res lahko uporabila jedrsko orožje? In Severna Koreja? So grožnje resnične? Zgodovina nas uči, a ne izuči. Hirošima. Spomin in opomin na jedrsko katastrofo. Sadae Kasaoka je hibakuša. Tako v japonščini pravijo tistim, ki so na svoji koži izkusili jedrski napad in preživeli. Kasaoka-san je ena od redkih še živih prič tragedije, ki nam pripoveduje svojo zgodbo o ubijalski modrikasti svetlobi, črnem dežju, o reki, polni trupel. O izgubi in zaznamovanosti. Pripoveduje nam zgodbo Hirošime, ki se ne sme nikoli več ponoviti. A svet se izgublja v spirali neustavljive jedrske tekme. Najmanj devet držav ima jedrsko orožje; največ Rusija, nato ZDA, daleč za njima je Kitajska. A azijska velesila se pospešeno oborožuje in povzroča nelagodje sosednjim državam. Še bolj nepredvidljiva je Severna Koreja, ki vse pogosteje razkazuje mišice. Znova se oglašajo alarmi, slišati je opozorila pred raketnimi napadi v južni sosedi in celo na japonskih otokih. Bili smo na Okinavi, kjer je skoraj 50 tisoč ameriških vojakov. Spomin na najbolj krvavo tihomorsko bitko, s katero se je dejansko končala druga svetovna vojna, je tam še živ. Kot je tudi strah pred negotovostjo. Ali res spet živimo v času pred vojno? Pospešeno se oborožuje tudi Japonska. Pacifizem je mrtev, na pohodu je militarizem. “Nikoli več” je le krilatica. Skoraj štiri tisoč jedrskih konic je naloženih in pripravljenih za izstrel. Le vprašanje časa je, kdaj bo nekdo namenoma ali po pomoti pritisnil na gumb. Avtorica oddaje: Karmen W. Švegl
Po podatkih popisa prebivalstva iz leta 2016 v Avstraliji živi 17.863, po neuradnih ocenah pa 25.000 oseb slovenskega porekla. O tem z Luko Kropivnikom, avtorjem magistrske naloge o Slovencih v Avstraliji. Pričakujemo vas v Sprehodih.
V tokratni oddaji bomo izvedeli več o obisku ministra Mateja Arčona pri Slovencih v Porabju na Madžarskem. Predstavljamo knjigo Gulie Sandrin Spomini na požar, kjer so zbrana pričevanja ljudi, ki so doživeli kraške požare poleti 2022. Obiskali smo Evropsko ljudsko šolo Šmihel pri Pliberku, ki je že več kot stoletje eden izmed kulturnih stebrov kraja. Slovenski narodni skupnosti v Porabju je Martin Ropoš posvetil malodane vse svoje življenje.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obiskala romsko naselje Lepovče v Ribnici, kjer je s predstavniki Romov in županom govorila o ključnih vprašanjih s področja romske problematike, ki nujno zahtevajo rešitve. Na mednarodni okrogli mizi v Ljubljani so govorili o pojmu anticiganizma, kje se ta pojavlja ter kako ga prepoznati in kako se z njim spopasti. Obiskali smo še evropski muzej romske kulture in zgodovine v Murski Soboti, prekmurski glasbenik in producent Sandi Horvat - Sunny pa je predstavil novo čustveno in navdihujočo skladbo Vrvli.
Neveljaven email naslov