Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za konec še ena optimistična zgodba družine, ki ste ji pomagali v humanitarni akciji Tednika in Zveze prijateljev mladine Slovenije. Amadeju Sorčanu iz Šentjurja ste omogočili, da se kljub cerebralni paralizi lahko samostojno giblje po domači hiši. Ob prvem obisku ekipe Tednika je bil Amadej še otrok, danes je simpatičen najstnik, ki že načrtuje svojo prihodnost. Aleksandra Dežman.
Zakaj se v Sloveniji vse več mladih moških močno nagiba k desni politični ideologiji in vrednotam? In zakaj se je zelo povečal delež mladih fantov, ki menijo, da imajo ženske preveč pravic? Nočne protidopinške kontrole in genski testi - tudi to lahko čaka udeležence olimpijskih iger v Parizu. Kaj vse predpisujejo proti-dopinške kontrole? In kaj je genski doping? Tednik tudi poleti ne počiva. Z novimi zanimivimi zgodbami bomo z vami vsak ponedeljek malo po 21. uri.
Med vrhunci tega športno nabitega poletja bodo prav gotovo olimpijske igre v Parizu, ki se bodo začele 26. julija. Da bi se jih lahko udeležili, so morali vsi športniki podpisati obrazec, ki pa za nekatere predstavlja kratenje človekovih pravic. Najbolj razburja člen, s katerim naj bi bili prisiljeni v genetske analize. Slovenski olimpijski komite in slovenska organizacija za boj proti nedovoljenim substancam vse očitke zavračata, češ da gre za »komunikacijski šum«. Kaj o vsem tem meni nekdanja vrhunska atletinja Marija Šestak v zgodbi Saše Banjanac Lubej.
"Odločanje o rojstvih otrok je svobodno." Ta pravica je pri nas letos stara 50 let. Kot prva država na svetu jo je v svojo ustavo leta 1974 vpisala SFRJ; leta 1991 pa so vpis tega člena v slovensko ustavo dosegle predvsem ženske organizacije z demonstracijami pred skupščino. 55. člen kljub neenotnosti pravnikov družba v večini razume kot pravico do splava, ki pa ni več samoumevna. Na to opozarja tudi vseevropska kampanja Moj glas, moja odločitev. Vita Vlašič.
11. julija zaznamujemo dan spomina na več kot osem tisoč pobitih Bošnjakov v Srebrenici. Generalna skupščina je 23. maja sprejela resolucijo, s katero je ta dan razglasila za dan žalovanja in spomina na genocid. Nirha Efenedić je grozote vojne doživela kot najstnica, med ubitimi v Srebrenici sta bila tudi njen oče in19-letni brat. Z njo smo se pogovarjali ob predstavitvi njene knjige v Ljubljani. Jelena Aščić.
Zanimanje mladih za politiko je bilo še pred nekaj leti izjemno nizko. V zadnji raziskavi MLADINA 2020 pa so ugotovili, da se mladi politično prebujajo in aktivirajo. Po letošnjih podatkih pa že okoli 75 odstotkov mladih izkazuje zanimanje za politiko. In tisto, kar je še posebej zanimivo - mladi moški se močno nagibajo k desni politični ideologiji in vrednotam. Tradicionalni model moškosti pa je pristal na zgodovinski preizkušnji. Jasna Krljić Vreg.
Odlomek iz pogovora z Manco Košir.
Tednik tudi poleti ne počiva, z novimi zgodbami bomo z vami vsak ponedeljek malo čez 21. uro: Stiska pred in za okenci. Ustrahovanje invalidov? Prihajajo sežigalnice. Pogovor z novinarjem Boštjanom Fabjanom. Upravljanje z vremenom. SNG Drama Ljubljana - Te igre je konec. Pogovor z novinarko Aleksandro Dežman. Življenje Mance Košir.
Pogovor z novinarko Aleksandro Dežman: o zadnji predstavi v stari Drami pred prenovo, pravicah invalidov in Manci Košir.
V začetku junija je bila na odru SNG Drama Ljubljana odigrana še zadnja predstava, preden bodo čudovito, a dotrajano poslopje po dolgih letih napovedi končno temeljito prenovili. Stavba današnje Drame je bila zgrajena leta 1911 in za njenimi zidovi so vsaj del svojega življenja ustvarjala skorajda vsa velika imena slovenskega gledališča. Novinarka Aleksandra Dežman se je tik pred slovesom od Drame, kakršno smo poznali, podala v zakulisje, med ljudi, ki so zadnja desetletja živeli s tem gledališčem.
Odlomek iz oktobrskega prispevka Boštjana Fabjana o upravljanju z vremenom.
Pogovor z novinarjem Boštjanom Fabjanom: o sežigalnicah, električnih avtomobilih in možnosti ponovne uvedbe služenja vojaškega roka.
Kljub opozorilom zdravnikov in okoljevarstvenikov bosta v Ljubljani in Mariboru v prihodnjih letih zelo verjetno zrasli sežigalnici odpadkov. V prispevku boste videli tudi, kako bi se visok sežigalniški dimnik vrinil v veduto Ljubljane. Z novima sežigalnicama bi Slovenija postala samozadostna tudi na področju ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki. Zdaj jih veliko odpeljemo na sežig v tujino, kar je tudi velik strošek. A prisotnost sežigalnice v nekem okolju ni brez vplivov. Prav zato vladni in občinski predstavniki zagovarjajo uporabo najnovejših tehnologij pri gradnji sežigalnic in upoštevanje najstrožjih standardov pri meritvah emisij. Boštjan Fabjan.
Zdaj pa na kmetijo Brinjevka v Malem Dolu pri Komnu, kjer so zaposleni ljudje s posebnimi potrebami. Plemenit namen, a so razmere že dlje časa zelo zaostrene. 5 delavcev in dve strokovni delavki namreč poročajo o pritiskih, ustrahovanju in nezakonitem ravnanju direktorice Brinjevke in zaposlitvenega centra Bodika. Gre za ranljivo skupino ljudi, zaposlenih na zaščitenih delovnih mestih, ki bi jih morali še posebej ščititi. Alenka Frantar.
Pred upravno enoto na Tobančni v Ljubljani se ob uradnih urah vijejo dolge vrste čakajočih, nekateri pridejo že ob štirih zjutraj, da bi si zagotovili obravnavo. V glavni pisarni na sprejem čaka 9000 najrazličnejših vlog. Uslužbenci so za talce vzeli ljudi, pravijo na Ministrstvu za javno upravo, uslužbenci pa jim odgovarjajo, da jim kratijo pravico do stavke. Prva opozorilna stavka je bila januarja, potem so uslužbenci zahteve stopnjevali in protestno zavračali delo ob sredah, od 15. maja pa stavkajo do preklica. Novinarka Anka Pirš.
Gledalke in gledalci Tednika že več kot dve desetletji pomagate družinam v stiski. Ena izmed družin, ki ste jim pomagali, da so se spet postavile na noge, so tudi Meketovi iz vasi Gabrje pri Novem mestu. Konec marca leta 2022 je požar uničil zgornji del njihove hiše. Po vaši zaslugi je to zdaj samo še mračen spomin. Novinarka Aleksandra Dežman.
21. junija zaznamujemo svetovni dan ALS - to je neozdravljiva degenerativna bolezen živčevja, ki povzroča hudo mišično oslabelost. Bolniki imajo težave z govorom, požiranjem in hranjenjem, gibanjem ter dihanjem. Natančnega vzroka ne poznajo, prav tako še niso odkrili zdravila. Za to boleznijo je zbolel tudi znani slovenski režiser in scenarist Vinci Vogue Anžlovar. Kako tako kreativen človek sprejema to bolezen, ki, človeku jemlje dostojanstvo? Obiskali smo ga na njegovem domu v idiličnem zaselku nad Višnjo Goro.
Soteska Vintgar je ena najbolj znanih naravnih znamenitosti pri nas. Letno jo obišče več kot 300 tisoč turistov. Obisk trži Turistično društvo Gorje, ki pa za to nima urejene pravne podlage. Tudi vstopnine niso uskladili z državo in Triglavskim narodnim parkom in je že nekaj let previsoka. Domačini pa, če niso člani Turističnega društva Gorje, v Vintgar nimajo več prostega vstopa. Alenka Frantar.
Se je desetdnevna vojna za Slovenijo, ki je sledila razglasitvi samostojnosti 25. junija 1991, res začela 27. junija ali že dan prej? Na Primorskem o tem ni nobenega dvoma, saj so se tam že 26. junija tanki Jugoslovanske ljudske armade iz vojašnic v Pivki in Ilirski Bistrici začeli premikati proti mejnim prehodom z Italijo. V več krajih, tudi v Vrhpolju, tega niso le nemo spremljali, temveč so se tankom zoperstavili z barikadami, s kamenjanjem in tudi s svojimi telesi. Boštjan Fabjan.
Neveljaven email naslov