Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politične razprtije so slabe za državo, a odlične za satiro, pravijo ustvarjalci ene izmed najbolj gledanih oddaj na Televiziji Slovenija Kaj dogaja in njene rubrike Mala terasa. In kakšna sploh je še razlika med politiko in satiro? Satira ima nivo, pravijo ustvarjalci oddaje. In kakšni so odzivi na Malo teraso, je bil kdo izmed politikov užaljen zaradi imitacije in iz česa se v Sloveniji ni dobro norčevati? Jelena Aščić.
Legendarna zastava 101, po domače stoenka, je novembra lani praznovala 50 rojstni dan. Limuzina jugoslovanske avtomobilske industrije je bila izjemno priljubljena, ljudje so nanjo, kljub številnim pomanjkljivostim, čakali tudi po leto dni. Danes je stoenka na cestah in parkiriščih prava redkost, še vedno pa živi v spominih in anekdotah ter celo pesmih. Anka Pirš.
Ljubitelje živali pa tudi številne druge gledalke in gledalce doma in po svetu je navdušil dokumentarni film režiserja Mateja Vraniča Divja Slovenija. Vrhunski posnetki odstirajo bogastvo rastlinskega in živalskega sveta v naših gorah, gozdovih, jamah, morju, rekah, na travnikih. Kako sploh poteka tako snemanje, koliko znanja, poguma, potrpežljivosti, kondicije je potrebnih? Naša ekipa se je po sledeh snemanja filma odpravili v gozdove Loškega Potoka. Jelena Aščić.
Vse več ljudi si za družbo omisli psa. A pri tem številni izbirajo z očmi. Tako kot so v zadnjih desetletjih nekateri rejci krojili lastnosti živali po svojih željah, pri tem pa pozabili na njihovo zdravje. Nekatere pasme psov imajo zato hude zdravstvene težave. Na Norveškem je sodišče zato v začetku tega leta prepovedalo vzrejo angleških buldogov in kavalirjev kralja Karla. Bi se kaj takega lahko zgodilo tudi v Sloveniji? Ines Kočar.
Veliko zanimanja je požel tudi prispevek o spletni platformi Onlyfans, ki je znana predvsem po objavah erotičnih in pornografskih vsebin. Platforma ima že več kot 130 milijonov uporabnikov, na njej sodelujejo tudi številne Slovenke in Slovenci. Kdo objavlja, kdo gleda, kdo služi, kakšne so pasti te platforme je preverjala Anja Šter.
Zelo veliko odzivov smo v uredništvu dobili na prispevek o patološkem narcisizmu. Ta se je v zadnjih letih tako razbohotil, da je postal problem celotne družbe, ne več le posameznikov, opozarjajo strokovnjaki. A kaj sploh je patološki narcisizem, kakšni so znaki te motnje in kaj storiti, če nam tak človek pride na pot? S patološkimi narcisi se je ukvarjala novinarka Helena Ponudič.
Pohodništvo je postalo v zadnjih letih ena izmed najbolj priljubljenih oblik rekreacije, pravi razcvet je doživelo med epidemijo. A hoja ni le rekreacija, dokazano ima pozitivne učinke na psihično in fizično zdravje. Deluje kot blagi antidepresiv, blaži procese demence, vpliva na nastajanje novih celic v možganih. Nekateri pa se na pot odpravijo tudi zaradi iskanj in spoznanj. Anka Pirš se je pogovarjala s pohodniki, ki so v življenju prestali marsikatero preizkušnjo in jo dobesedno pohodili.
Istra je znana tudi po tartufih. A cene teh gomoljev so v začetku leta poletele v nebo. Kilogram istrskih belih tartufov je znašal tudi do pet tisoč evrov. To je znesek, ki ga dobi lovec na tartufe, če ima srečo, da jih sploh najde. In kako lovci na tartufe te dragocene gomolje sploh najdejo, kdo so glavni odjemalci in zakaj so ti gomolji taka poslastica?
Turizem pa ni samo na Obali, vse bolj se razvija tudi v zaledju in notranjosti Istre. In vse bolj cveti tudi kulinarični turizem. 86-letna Marija Panger iz slovenske Istre postala celo mednarodno znana kulinarična vplivnica? Zaslovela je, ko jo je predstavila spletna platforma Pasta grannies; v le nekaj dneh si je njeno kuhanje ogledalo nekaj deset tisoč ljudi. In kakšne še zaklade skrivajo tradicionalni recepti istrske kuhinje?
Tu v teh počitniških hiškah na enkratni lokaciji v Ankaranu med oljkami, s prekrasnim pogledom na morje so nekoč dopustovali številni Idrijčani. To je namreč nekdanji sindikalni dom idrijskih rudarjev. A žal že desetletja žalostno propada. Takšnih sindikalnih domov, ki so v procesu privatizacije prišli v roke zasebnikov, ti pa so jih pustili propadati, je po Sloveniji kar nekaj. Tudi v občini Ankaran, kjer ugotavljajo, da nekateri lastniki puščajo nepremičnine propadati iz špekulativnih razlogov. Anka Pirš.
Poletna turistična sezona je na vrhuncu. Že janurja pa je lastnike nepremičnin v Kopru apartmajev razburil odlok Mestne občine Koper, ki v koprskem mestnem jedru prepoveduje spreminjanje pritličij in kleti v stanovanja in turistične apartmaje. Ker se s takimi posegi izgublja identiteta mesta, kar škoduje kulturni dediščini, so pojasnjevali na občini. Lastniki nepremičnin pa so opozarjali, da gre za grob poseg v zasebno lastnino in da že tako med turistično sezono ni dovolj nastanitev. S podobnimi težavami se, kot je poročala Erna Petrač Barborič spopadajo tudi v Izoli in Piranu.
Med epidemijo so se pojavili tudi številni fenomeni, eden bolj neverjetnih korona zabave. Potekale so v Avstriji, Italiji, Nemčiji, na Nizozemskem, celo pri nas. Predvsem mladi so se želeli namerno okužiti s covidom 19, da bi dobili status prebolevnika in se jim ne bi bilo potrebno cepiti. Anka Pirš je ta fenomen raziskovala decembra lani in se pogovarjala z mladeničem, ki se je na vsak način želel okužiti, a mu ni uspelo. Zakaj je prišlo do takega početja in ali je lahko namerno okuževanje tudi kaznivo?
V velikih stiskah zaradi šolanja na daljavo, izoliranosti od sovrstnikov in vsesplošnega kovid vzdušja so se znašli predvsem otroci in mladostniki. Oktobra lani je novinarka Anja Šter za Tednik poročala, da so klinični oddelki otroške psihiatrije prepolni, močno narašča število sprejetih mladih z motnjo hranjenja in po poskusu samomora. Poraba antidepresivov in antipsihotikov v vseh starostnih skupinah narašča, čakalne dobe se daljšajo, strokovnjakov primanjkuje, pravih ukrepov očitno ni.
Kovid ukrepi so zaprli tudi vrata zdravstvenih domov. Dostop do osebnega zdravnika je postal izjemno otežkočen, osebno skorajda nemogoč, po telefonu po številnih poskusih. Številni bolniki so se zato začeli zatekati na urgenco. Specialisti so opozarjali, da je bolnikov, ki prihajajo k njim z napredovano boleznijo, vse več in da se bo število bolnikov, ki bodo umrli zaradi prepozno diagnosticiranega raka, v prihodnjih letih bistveno povišalo. Težave bolnikov je predstavila Erna Petrač Barborič.
Se še spomnite, kako smo morali v trgovskih središčih, gostinskih lokalih, frizerskih in drugih salonih kazati potrdilo o izpolnjevanju PCT pogoja? Številni kupci zaradi tega ukrepa, ki se jim je zdel ponižujoč in diskriminatoren niso več želeli vstopati v te objekte. In lastniki lokalov, manjših trgovin in salonov so še kako občutili osip strank. Nekateri so zato začeli iskati možnosti za preživetje v delu na črno, naketeri so morali svojo dejavnost celo zapreti. Z njimi se je pogovarjala Erna Petrač Barborič.
Ko stojimo v dokaj mirnem središču Ljubljane, si težko predstavljamo, da so se tu še pred nekaj meseci odvijali tako nasilni prizori, kakšnih v Sloveniji ne pomnimo. Kordoni policistov so blokirali ulice, oblaki solzivca so prekrili protestnike, škropil jih je tudi vodni top, z druge strani so letele granitne kocke. In med tema dvema ognjema so se znašli novinarji, kamermani, fotoreporterji. Med njimi je bil tudi novinar Tednika Boštjan Veselič Golob.
Obsedenost z rekreacijo in videzom je v zadnjih letih čedalje bolj razširjen pojav. Vsakodnevni večurni obiski fitnesa, pohodi na bližnji hrib tudi po trikrat dnevno, vzponi v gore, ki presegajo telesne zmogljivosti posameznikov. Vse to so znaki pretirane telesne aktivnosti, obsedenosti in odvisnosti od nenehnega gibanja, katere razširjenost se je v zadnjem desetletju povečala kar za 80 odstotkov. Kaj ljudi žene v to in kakšne so lahko posledice, je preverjala novinarka Erna Petrač Barborič.
Neveljaven email naslov