Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Minilo je že 100 let, odkar je znameniti Henry Ford v svojem podjetju Ford Motors uvedel 8- urni delovni čas. Pa je prišel čas, da se delovnik skrajša? V številnih državah, predvsem skandinavskih, so nekatera podjetja že uvedla krajši delovni teden. V Veliki Britaniji so prav zdaj začeli pilotni projekt 100-odstotno plačilo za 80-odstotni delovni čas. Pri nas so podjetja s krajšim delovnim časom bolj izjema kot pravilo, saj je delovna zakonodaja zelo toga. Bo nova vlada, ki to možnost omenja v koalicijski pogodbi, spodbudila krajšanje delovnega časa tudi pri nas? Jasna Krljić Vreg.
Veliko prahu je dvignil nagovor predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Odzivi so bili in so še vedno različni, nekateri pozitivni in navdušeni, drugi ji očitajo žaljivost in nedostojnost, v SDS-u zahtevajo opravičilo. Veliko pozornosti je namenjene tudi njenemu videzu, predvsem rdečim čevljem. Ob tem se znova zastavlja vprašanje o vedenju in videzu poslank in poslancev. Bi se morali predstavniki ljudstva obnašati in oblačiti strogo po protokolu ali je sproščenost v hramu demokracije vendarle sprejemljiva? Erna Petrač Barborič.
Kdo je Ana Đurić, Konstrakta, ki je vzburkala evrovizijsko sceno in navdušila evrovizijsko občinstvo? O čem govori njena skladba In corpore sano, kakšno sporočilo pošilja? V čem je skrivnost njenega uspeha - na tekmovanju za pesem Evrovizije je zasedla peto mesto, zakaj so pesem razumeli in sprejeli po vsej Evropi, čeprav ni bila izvajana v angleščini, kot je večina drugih evrovizijskih pesmi v zadnjih letih? Z Ano Đurić se je v Beogradu pogovarjal Boštjan Anžin.
V majhnem kraju Šentrupert v občini Braslovče je te dni veliko slabe volje. Vzrok je nenavaden: gradnja mrliške vežice. Krajani, ki so se obrnili na naše uredništvo, so ogorčeni, ker bo vežica stala v neposredni bližini hiš, celo le nekaj metrov stran od dnevne sobe. Gradnjo želijo ustaviti, a župan Tomaž Žohar, ki pred našo kamero ni želel, vztraja pri nameri in tako gradbena dela nemoteno potekajo. Boštjan Veselič Golob.
Je res mogoče z močjo misli spremeniti sebe, pogled na svet, uresničiti želje, doseči cilje in vplivati na zdravje? Da, je mogoče, saj imajo lahko misli velik vpliv na naše življenje. Tako pravijo sogovorniki Erne Petrač Barborič, med njimi tudi zdravniki. Pogoste negativne misli in stres lahko pospešijo izbruh bolezni. Ali lahko po drugi strani z močjo pozitivnih misli vplivamo na zdravljenje psihičnih stisk in celo težkih somatskih bolezni, kot je rak?
Vpliv na nerojene otroke, posledice na dihalih in kardiovaskularnem sistemu, duševne in vedenjske motnje. Vse to zdravniki pripisujejo sežigalnicam komunalnih odpadkov. Slovenija naj bi v prihodnjih nekaj letih dobila kar štiri. Vlada Janeza Janše je uredbo o sežiganju komunalnih odpadkov sprejela le tri dni pred prenehanjem polnih pooblastil. In pri tem je v celoti spregledala vsa mnenja in opozorila zdravnikov, opozarjajo na Zdravniški zbornici Slovenije. Kritični so tudi ekologi. Alenka Bevčič.
Kar 340 tisoč evrov terja državno odvetništvo od domnevnih organizatorjev protestov v minulih dveh letih za povrnitev stroškov policije zaradi varovanja na neprijavljenih shodih. Eden izmed najbolj znanih protestnikov, gledališki režiser Jaša Jenull, bi moral plačati 40 tisoč evrov. A ministrstvo za notranje zadeve je prejšnji teden umaknilo soglasje za prve tožbe, vložene zoper posameznike. Skupni znesek izrečenih kazni zaradi protestnih akcij, tudi mirnega branja ustave pred Državnim zborom, pa ni znan. Anka Pirš.
Legendarna oddaja Studio City bi 6. julija letos praznovala 33. rojstni dan. Njeni ustvarjalci so ves čas hodili po robu in prinašali številne vsebinske in vizualne novosti v slovenski medijski prostor. Novinarka Aleksandra Dežman je iz arhiva izbrala nekaj najbolj odmevnih odlomkov in se pogovarjala z ustvarjalci, ki so oddajo sooblikovali od njenega nastanka 1989 do marca letos.
Triletni deček Urban, ki zaradi genske okvare ne more ne hoditi ne govoriti, je morda korak bližje zdravilu. V dveh letih so zbrali 960 tisoč evrov, zdravilo stane dva milijona. Zdaj sredstva zbirajo tudi s posebno Urbanovo srečko. Uporabniki mobilnih storitev Telekoma, A1 in Telemacha še vedno lahko pomagate tudi z SMS-om URBAN5 na številko 1919 (5€). Darujete pa lahko tudi na račun Fundacije CTNNB1 SI56 6100 0002 5350 715 ali na račun Društva Palčica Pomagalčica SI56 0400 1004 7069 045; sklic je v obeh primerih SI99, namen Urban.
Letos septembra bo slovenska košarkarska reprezentanca na evropskem prvenstvu v Nemčiji branila naslov, ki ga je osvojila pred petimi leti. Veliko zanimivih posnetkov, ki jih javnost še ni videla, predvsem pa čustveno podoživljanje največjega uspeha slovenskega moštvenega športa doslej si boste lahko ogledali v dokumentarnem filmu Gorana Vojnovića 2017: Tri, dva, ena, nič, Slovenija je evropski prvak. Premiera bo v petek v dvorani Stožice. Novinar Boštjan Fábjan.
Da mora predsednik vlade skrbeti za šibkejše, je leta 2016 v prispevku za Tednik povedal pisatelj Boris Pahor, ki se je poslovil v 109. letu starosti. Novinarka Alenka Bevčič ga je takrat obiskala na njegovem domu v Trstu ob 25. obletnici slovenske osamosvojitve in se z njim pogovarjala o poti, ki jo je država prehodila od leta 1991. Zamejski Slovenec, ki je vedno znova opozarjal na nevarnost totalitarizmov, razočaranja nad slovensko državo ni skrival.
Kdo je Robert Golob, zmagovalec volitev in mandatar za sestavo 15. slovenske vlade? V politiki ni novinec, bil je državni sekretar v vladi Janeza Drnovška, bil je član Pozitivne Slovenije in podpredsednik stranke Alenke Bratušek. Bolj znan je postal zaradi svojega delovanja v energetiki. Kako pa ga opisujejo njegovi sokrajani, prijatelji, kajakaški sotekmovalci? In kaj o njegovem načinu komunikacije menijo strokovnjaki za javno nastopanje in politični analitiki? Z njimi se je pogovarjala Anka Pirš.
Nikjer doma - posebna oddaja Tednik, posvečena begunkam in beguncem. Mineva 30 let od prihoda prvih beguncev iz Bosne in Hercegovine in tri mesece od prihoda prvih beguncev iz Ukrajine. Od leta 2015 prihajajo množice beguncev iz držav Bližnjega vzhoda, kjer divjajo oboroženi spopadi. Njihove zgodbe so grenke. Nikjer niso zaželeni, nikjer doma. Pogovarjali smo se ljudmi z različnih delov sveta, ki jim je skupno dvoje: da so morali zapustiti svoje domove in da so zatočišče našli v Sloveniji.
Nona Vanca, ki je bila mehka kot kruh, a tudi eksplozivna kot bomba, je glavni lik zadnje čase vse odmevnejših zapisov z naslovom Štorje sz škrinje, avtorice Mirelle Baruca. Zgodbe, napisane v knjižni slovenščini, a s številni narečnimi vložki, odstirajo spomine na čas, ki ga ni več in bolj ali manj pozabljene navade prebivalcev Kopra. In prav zato, ker obujajo preteklost, so štorje tako dragocene. Erna Petrač Barborič.
Konec marca je požar uničil zgornji del hiše družine Meke iz Gabrja pri Novem mestu. Obnove sami ne bodo zmogli. Oče je zaradi zdravstvenih težav zaposlen le za štiri ure, mama skrbi za hčerko s cerebralno paralizo. Če na številko 1919 pošljete SMS z besedo DARUJ5 ali DARUJ10, boste prispevali pet oziroma deset evrov. Darujejo lahko uporabniki mobilnih storitev A1, Telekom, Telemach in T-2. Poljuben znesek pa lahko nakažete na tekoči račun Škofijske karitas Novo mesto SI56 0297 0025 6347 885, sklic 2022-7, namen: Požar Meke. Družino je obiskala novinarka Petra Držaj.
Slovenija še nikoli ni imela toliko športnikov, ki so zasloveli po vsem svetu. Luka Dončić, Jan Oblak, Anže Kopitar, Tadej Pogačar, Primož Roglič so zelo uspešni v tržno zanimivih športih, na leto zato zaslužijo nekaj milijonov evrov. A obstaja tudi druga stran slovenskega športa, ki ostaja v senci. Judo, kajakaštvo, plavanje, gimnastika. To so nekateri športi, kjer je napora in odrekanja veliko, denarja pa, kljub uspehom in medaljam, malo. Pred velikimi težavami pa se mnogi športniki znajdejo tudi po koncu kariere. Boštjan Fabjan.
Hrvaško pretresa primer 39-letne ženske, ki so ji v 24. tednu nosečnosti zaradi agresivnega tumorja v glavi ploda svetovali prekinitev nosečnosti. Vendar so na Hrvaškem opravljanje splava zavrnili vsi zdravniki, na katere se je obrnila. Po enomesečni agoniji se je odločila, da bo nosečnost prekinila v Sloveniji. Njen primer je na ulice hrvaških mest pognal množice ljudi: zahtevajo odstop ministra za zdravje in spoštovanje zakonske pravice do splava. Ana Vojnović Zorman.
Neveljaven email naslov