Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Rojaki smo Osrednjo slovensko knjižnico na Hrvaškem, ki deluje v Karlovcu. Skupaj bomo s slovensko-italijanskim pianistom Aleksandrom Gadjijevom. Za konec oddaje pa bomo pogledali, kakšno Martinovanje so pripravili v Banja Luki.
V oddaji gostimo glasbenika, ki je z igranjem harmonike osvojil tako rekoč ves svet. Harmonikar Denis Novato je bil pred kratkim v New Yorku sprejet v svetovno dvorano slavnih harmonikarjev. Junija ga je italijanski predsednik Sergio Mattarella odlikoval z viteškim nazivom italijanske republike.
V oddaji Obrazi naših rojakov gostimo vodjo oddelka slovenske knjižnice v Mestni knjižnici Ivan Goran Kovačić v Karlovcu, Vedrano Kovać Vrana.
Zadnja novembrska oddaja je pod drobnogled vzela bivanjske razmere v romskih naseljih na jugovzhodu države ter njihovo urejanje. Kljub napredku v nekaterih občinah so razmere še vedno slabe. Ustvarjalci oddaje so se ustavili tudi na delavnici, na kateri so Rominje iz Dolge vasi izdelovale adventne venčke, in prisluhnili skladbam z albuma »Žalostinke po razkriško« v izvedbi zasedbe Mala mestna muzika, ki jih zaznamuje panonski romski melos.
Konec letošnjega maja se je veliko ljudi spraševalo, kaj se je zgodilo z vremenom. Po zelo sneženi zimi, so spomladanske mesece zaznamovale nizke temperature, obilne snežne padavine v gorah in po hribih; v začetku aprila smo imeli celo pozno zmrzal, ki je škodljivo vplivala predvsem na kmetijstvo. A je bilo teh šest mesecev res tako anormalnih? Ljudje so celo podvomili, da se ozračje na planetu dejansko segreva, kot poslušamo že leta. Posamezne vremenske pojave pa prepogosto zamenjujemo s podnebjem. Zmotno je misliti, da ne bi, ob zvišanju povprečne globalne temperature planeta, ponekod moglo priti do hladnih ali snežnih obdobij, tudi v prehodnih letnih časih. Dokumentarec Marca Virgilia in Iva Pecileja poskuša odgovoriti na te dvome in podati znanstveni prerez pojavov v prvih petih mesecih leta 2021. Kako je bilo torej z vremenom v naših krajih?
Te dni smo znova priče pretresljivim posnetkom beguncev z belorusko-poljske meje, ki opominjajo, da migrantska kriza še zdaleč ni končana. Zato so toliko bolj zanimive pripovedi Afganistancev, ki jih v svoji najnovejši dokumentarni drami Najlepša dežela na svetu predstavlja Želimir Žilnik. O teh in drugih razmerah po svetu smo se v Portorožu pogovarjali s srbskim režiserjem slovenskega rodu Želimirjem Žilnikom. V Trstu je o edinem jugoslovanskem nobelovcu za NaGlas! spregovorila profesorica slovenščine Marija Mitrović, ki je Iva Andrića tudi osebno poznala. Potem ko so Slovenski knjižni sejem že drugič odpovedali zaradi epidemije, smo obiskali Interliber, knjižni sejem v Zagrebu. Na ljubljanski razstavi z naslovom Nisem sama smo izvedeli, česa si najbolj želijo priseljenke, ki so se ustalile v Sloveniji.
Skupaj obiščemo obmejno področje med obema Goricama, kjer se je nedavno zaključil filmski festival POKLON VIZIJI, ki je povezal širši prostor in več krajev vzdolž zahodne meje. Za tem pa vabljeni tudi v družbo Slovencev na Madžarskem. Mosonmagyarovar je odmaknjeno mesto, a tam prebivajo tudi številni Porabci.
Je naša Marija, njen lik iz televizijske nanizanke je pripotoval v vsako slovensko vas. A igralka Maja Blagovič je že davno odkrila in izzvala svoj talent za komične vloge tako na televiziji kot v gledališču. Skupaj z življenjskim sopotnikom, Vladimirjem Jurcem, sta v Trst prišla samo za dve leti in ostala do danes, svoj dom sta si ustvarila na prepišnem Krasu in ves ta čas ostajata zvesta Slovenskemu stalnemu gledališču.
Ob svetovnem dnevu romskega jezika predstavljamo poročilo s simpozija v Murski Soboti. V posebni rubriki o romščini govorimo o mitih in resnicah o jeziku. Kako je z romskim jezikom v Franciji? Ogledali smo si še program vključevanja Rominj v družbene dejavnosti v Črnomlju, ob koncu pa še o novi skladbi zasedbe Romano Glauso.
Največji slovenski medijski hiši RTV Slovenija in POP TV bosta združili moči v skupni oddaji o covidu 19. Gre za prvi skupni projekt dveh največjih medijskih hiš v Sloveniji, ki sta se združili v konstruktivni želji po iskanju rešitev za izhod iz zdravstvene, družbene in psihološke krize, ki so naša realnost že skoraj dve leti, vrhunec pa dosega ravno te dni. Voditeljici oddaje Erika Žnidaršič in Maja Sodja bosta v skupnem studiu gostili številne goste, ki so s covidom povezani tako na strokovni kot tudi čisto osebni ravni. O tematiki bomo govorili s socialnega, zdravstvenega, ekonomskega in družbenega vidika ter gledalcem v dveh urah podali najširšo možno sliko o epidemiji in koronavirusni bolezni.
Oddajo začenjamo z napovedjo dogodka, ki ga organizira Mohorjeva - Slovenski knjižni center v Celovcu. Srečanje strokovnjakov in dobrih poznavalcev manjšinke problematike bo tri srede zapored v mesecu novembru izvedlo predavanja v okviru projekta Manjšine - okno v svet.. Prvo bo na sporedu že to sredo na temo Varstvo manjšin in avtonomija. Samoumevna zaveznika ali nasprotnika. V nadaljevanju as bomo popeljali po delu Poti miru od Alp do Jadrana, ki poteka po ostalinah Soške fronte iz Prve svetovne vojne na Goriškem oziroma Doberdobskem Krasu, ki je danes v Italiji. Kraji na tem območju so kljub temu, da so bili pred sto in več leti razrušeni, ohranili svojo slovensko bit. Ideja Poti miru, ki jo razvija Fundacija Poti miru iz Kobarida je bila lani razglašena za najboljši Interregov projekt, namen Poti pa je ohranjanje dediščine in spomina, razvijanje kulturnega turizma in širjenje vrednot miru. Kaplan Ivan Matko je leta 1960 s skupino mladih Selanov ustanovil športno društvo, ki danes združuje več kot 400 članov, izjemno aktivni člani so do danes razvili štiri sekcije: alpsko smučanje, nogomet, tek na smučeh in namizni tenis. V bogati zgodovini društva so zgradili športne objekte in vzgojili številne nadarjene športnike.
Neveljaven email naslov