Na slovenske težave z divjimi odlagališči že več let opozarjata Evropska Komisija in Sodišče EU, ki je leta 2017 izdalo sodbo, da mora Slovenija zapreti 20 divjih odlagališč. Z ministrstva so nam sporočili, da je 17 odlagališč že zaprtih, medtem ko bodo preostala tri zaprli do konca leta.

Evropska komisija pa je Sloveniji poslala že dva opomina zaradi delne neizvršene sodbe Sodišča EU z leta 2015, ki je Sloveniji naložila sanacijo nezakonitega odlaganja cinkarniških odpadkov v Bukovžlaku na obrobju Celja. Ministrstvo za okolje je za sanacijo predvidelo 3,2 milijona evrov, pri čemer bo del sredstev prispevala še Cinkarna Celje. Trenutno poteka izdelava projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, sama sanacija se začne prihodnje leto, porabljenih pa je bilo že milijon evrov. Sanacija, ki jo bo izvajalo podjetje Voc Celje s podizvajalci, mora biti po pogodbi zaključena do konca prihodnjega leta.

Slovenija prav tako še vedno ni izvršila sodbe iz leta 2017, kjer je Sodišča EU naložilo sanacijo divjega odlagališča odpadnih gum v Lovrencu na Dravskem polju. Slovenija se je Evropski komisiji zavezala, da bo celotno območje sanirala do novembra letos. Po tem, ko je bilo do konca leta 2018 odstranjenih 36 tisoč ton odpadnih gum, je lani Inšpektorat za okolje in prostor s podjetjem Surovina podpisal pogodbo v vrednosti 5,3 milijona evrov za prevzem, prevoz in predelavo preostalih 27 tisoč kubičnih metrov odpadnih gum. Slovenija se je zavezala, da bo celotno območje sanirala do novembra letos. Vmes pa so se na odlagališču pojavili že novi kupi gum in ostalih nezakonitih odpadkov.

8 tisoč neočiščenih odlagališč

Dejansko število vseh problematičnih, predvsem pa divjih odlagališč, ni znano. Še najbolj celostno sliko imajo pri Ekologih brez meja. Evidentirali so skupno 16 tisoč odlagališč različnih velikosti. Od tega jih je 8 tisoč neočiščenih, 5.500 očiščenih, 2.600 pa še nepreverjenih. Priznavajo, da podatki niso povsem aktualni, a ocenjujejo, da so zaradi opažanih trendov, realne številke kvečjemu še višje.

Problem z divjimi odlagališči pa vsaj delno vpliva tudi na sledenje odpadkom. Po podatkih Eurostata imamo namreč v Sloveniji največji razkorak med količino proizvedenih in količino saniranih komunalnih odpadkov. Takšnih je bilo lani kar 21 %, medtem ko je evropsko povprečje 1,77 %.

Ministrstvo za okolje in prostor uradne evidence nezakonito odloženih odpadkov ne vodi. Imajo pa evidenco uradnih odlagališč. Trenutno je obratujočih 16 odlagališč, od tega 12 za komunalne oz. nenevarne odpadke. Odlagališča Deskle, Novaki in Suhi most so namenjena inertnim odpadkom - to so razne žlindre ter gradbeni in izkopni materiali, ki jih je mogoče uporabiti tudi pri zasipih, izdelavi cest. Blizu Črne na Koroškem pa imamo tudi edino aktivno odlagališče nevarnih odpadkov v Sloveniji.

Odpadki podjetij v stečajih

Odpadke za sabo nemalokrat puščajo tudi podjetja, ki končajo v stečajih. Pred tremi leti so v Zalogu pri Novem mestu goreli plastični odpadki celjskega podjetja Ekosistemi. Inšpektorat je sicer prvo odločbo o nepravilnostih podjetju izdal že pred osmimi leti. Pogorišče in preostale odpadke bi moralo podjetje sanirati, a so januarja letos Ekosistemi skupaj z odpadki pristali v stečaju. Inšpektorat je objavil javni razpis za odstranitev 8.700 ton odpadkov, ki ga je dobilo krško komunalno podjetje Kostak. Ta je odpadke odstranil za 1,8 milijona evrov.

To pa ni osamljeni primer. Trenutno je odprtih še pet stečajnih postopkov z odpadki v stečajni masi. Najdaljši – podjetja Riag – traja že pet let, inšpekcija postopek vodi že osem let. Odpadne gume je sanirala država, račun pa izstavila stečajnemu upravitelju.