^{marec 2021| nazaj}

Družbi, izdatno pa gospodarstvu, sta državi za okrevanje zaradi pandemije covida-19 namenili milijardne zneske, v Sloveniji skupno dobrih sedem, v Avstriji 50 milijard evrov. To pomeni v Sloveniji 15,6 odstotka in v Avstriji 13,3 odstotka lanskega bruto domačega proizvoda držav. A to so le začetne ocene in predvidevanja, koliko bi državi lahko namenili, v letu dni pandemije sta državi porabili okoli polovico teh zneskov.

V Avstriji je eno od profesionalnih združenj, ki pomagajo upnikom v stečajih, KSV 1870, ugotovilo, da je bilo lani stečajev najmanj v zadnjih treh desetletjih oz. kar 41 odstotkov manj kot leta 2019. Tako veliko zmanjšanje pripisujejo omenjenim finančnim ukrepom in izpostavljajo, da so ta umetno ohranjala pri življenju tudi podjetja, ki niti v običajnem letu ne bi preživela. V Sloveniji to zmanjšanje ni bilo tako drastično, padec števila stečajev v primerjavi z letom 2019 je bil 13 odstoten.

Temu zmanjšanju stečajev je poleg finančnih injekcij pomagal tudi ukrep, ki sta ga uveljavili obe državi, to je moratorij ali odlog na stečaje. Gre za ugodnost, da poslovodstvo (direktor) ni zavezano vložiti predloga za stečaj, če je razlog za slabo poslovanje epidemija. Koliko je takšnih podjetij v Sloveniji, ki so to možnost izkoristili, pristojno Ministrstvo za pravosodje nima podatka, saj odloga stečaja vodstva podjetij ne rabijo nikjer prijaviti ali o tem poročati.

Ključni ukrepi – v Avstriji skrajšan delovni čas, v Sloveniji čakanje na delo

Del ukrepov, od odloga prispevkov, davkov do temeljnega dohodka, je v obeh državah zelo podoben. Za ohranitev delovnih mest imata obe državi tudi ukrep skrajšanega delovnega časa. A je ta v Avstriji tudi glavni ukrep, za katerega je zaenkrat že plačanih ali odobrenih čez 10 milijard evrov, v Sloveniji pa zelo omejen. Če pogledamo primer gostinca, ki je v obeh državah načeloma zaprt že od lanske jeseni, lahko pa ponuja hrano za s sabo – slovenski gostinec lahko za skrajšan delovni čas svojega delavca do polovice prejme povračilo za ne-oddelan del delovnega časa največ 448 evrov. Medtem v Avstriji gostinec, ki mu je država prepovedala opravljati dejavnost, lahko skrajšani delovni čas uveljavlja vse do 0 odstotkov opravljenega delovnega časa delavca, ta v praksi torej čaka na delo, povrnjeno pa dobi do 90 odstotkov neto plače delavca, odvisno od količine skrajšanega delovnega časa in višine plače delavca.

Torej, Avstrija je v enem ukrepu združila to, za kar je Slovenija ustvarila svoj ukrep, to je čakanje na delo na domu. Tega Avstrija ne pozna, v Sloveniji lahko čakanje pod določenimi pogoji uveljavljajo tudi podjetja, ki niso bila neposredno zaprta zaradi covida-19, so pa imela nižje prihodke in določenim delavcem niso mogla zagotoviti dela. Slovenski gostinec od konca novembra dalje, po sprejetem šestem protikoronskem zakonodajnem paketu, lahko prejme povračilo do višine celotnega nadomestila, ki ga je plačal čakajočemu delavcu, torej do 80 odstotkov plače delavca. Kapica tega povračila za posameznega delavca se je od takrat tudi precej povišala, s slabih 900 evrov v višini najvišjega nadomestila za brezposelnost na čez 1700 evrov v višini povprečne plače. Z zadnjim zakonodajnim paketom, PKP 8, je prišla še novost za tiste, ki so morali po odloku države zapreti dejavnosti, gostincu denimo zdaj država povrne še delodajalčev del prispevkov t. i. bruto II. Šele s temi spremembami torej gostinci in drugi, ki zaradi odlokov niso mogli delati, v podjetju ne delajo finančne luknje zaradi plačevanja tega delavca, ki čaka na delo.

Avstrija fiksne stroške vračala že v prvem valu, nadomešča tudi izgubljeni promet

Eden pomembnih ukrepov v Sloveniji je bilo tudi plačilo prispevkov za delavce, ki so delali, a je ta veljal le v prvem valu. Kljub temu je bilo v lanskem letu z vidika možne prejete državne pomoči bolje gostilno ali restavracijo imeti v Avstriji. Prvič zato, ker so avstrijska podjetja prejemala vsaj del povračila fiksnih stroškov že v prvem valu, v Sloveniji je to možno šele za stroške od oktobra 2020 dalje. Drugič, ker so podjetjem, ki niso smela opravljati svoje dejavnosti, nadomestili izgubljeni promet. Država jim je novembra povrnila do 80 odstotkov in decembra do 50 odstotkov prometa, ki so ga ustvarili v istih mesecih leta 2019. V letošnjem letu pa so ukrep nekoliko spremenili, razširili še na podjetja, ki sicer niso zapirala, a so imela ali imajo več kot 40 odstotni padec prometa. Povrnejo jim, sicer v kombinaciji s fiksnimi stroški, do 30 odstotkov izgubljenega prometa. Tovrstnega ukrepa, kljub večkratnim pozivom Obrtne zbornice Slovenije, slovenska vlada v osmih paketih pomoči ni sprejela.

Sistem povračil države kompleksen, a so ga izboljšali, postopke skrajšali

Za likvidnost podjetij v obdobju, ko je njihovo poslovanje omejeno ali celo onemogočeno, je izjemnega pomena, kdaj prejme povračilo sredstev, ki jih je založil za svoje delavce ali druge stroške. V Sloveniji je bilo kar nekaj pritoževanja, da so ti zamiki pri izplačilu povračil predolgi. Zavod za zaposlovanje, ki med drugim izplačuje ukrepa čakanje na delo in skrajšan delovni čas, je v letošnjem letu zamik izplačila drastično skrajšal. Še lani so upravičenci na povračila sredstev čakali več kot mesec dni, zdaj je povračilo na računu v nekaj dneh. Kako jim je to uspelo, pojasnjuje Damjana Košir z Zavoda RS za zaposlovanje: "Na Zavodu je bila zelo okrepljena ekipa, ki rešuje vloge po interventnih zakonih in tudi ekipa pri izplačilih. Drugi razlog pa je ta, da smo z Ministrstvom za delo in Ministrstvom za finance dorekli način, da na podlagi ocene prejmemo ta sredstva za cel mesec vnaprej in potem lahko tedensko izplačujemo zahtevke, ki jih prejmemo."

Torej, če so pred tem morali na Zavodu pristojno ministrstvo prositi za sredstva na podlagi dejanskih zahtevkov delodajalcev, zdaj ta korak ni več potreben. A vseeno Zavodu ostaja stalno pridobivanje podatkov od Finančne uprave, Zavoda za zdravstveno zavarovanje, večkrat na mesec, kot pravi Koširjeva: "delodajalci lahko vložijo vlogo za več mesecev, za izplačilo pa je pomembno, da najprej oddajo na FURS t. i. REK obrazec, torej da imajo obračunane plače, in šele potem lahko pri nas oddajo zahtevek za povračilo." Taka poenostavitev pa ni bila možna pri ukrepu skrajšanega delovnega časa, tu je zaradi uporabe evropskih sredstev in bolj rigidnega postopka nadzora ostala nujna pot preko Ministrstva za delo z dejanskimi zahtevki delodajalcev.