junij 2019 | nazaj
Kdo so ključni ljudje najpomembnejših teles Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS), ki deli javni denar in kako so vpeti v znanstveno-raziskovalno delo?
Avstrijci strožji pri navzkrižju interesov
Pravilnik o postopkih sofinanciranja določa, da se morajo člani Znanstvenega sveta, strokovnih teles ali recenzenti izločiti iz odločanja, če so v navzkrižju interesov. Torej takrat, ko so v neposrednem sorodstvenem ali zaposlitvenem razmerju z vodjo programa ali projekta oz. z njim raziskovalno sodelujejo. A pomenljivo je, da lahko ARRS ugotovi, da ta razmerja “ne morejo bistveno vplivati na nepristranskost dela.” V tem primeru zamenjava ni potrebna.
Seveda se pa člani Znanstvenega sveta izločimo, ko gre za ocenjevanje, bodisi lastnih ali pa projektov s katerimi smo v določenem konfliktu interesov.
Precej strožji so v Avstriji. Tam je pomemben že videz navzkrižja interesov. Poleg neposrednih medsebojnih razmerij se morajo odločevalci pri dodeljevanju denarja izločiti tudi v primerih, “ko neudeležene osebe lahko dobijo samo vtis navzkrižja interesov.”
Imamo jasno določena merila, kdaj gre za navzkrižje interesov. Denimo, če je nekdo že sodeloval s kandidatom ali je z njim v kakšnem drugačnem odnosu, je to upravičen razlog, da ga izključimo iz postopka.
Ključni odločevalci
Ključne funkcije v Agenciji za raziskovalno dejavnost imata med drugim organa Agencije - Znanstveni svet in Upravni odbor ARRS.
Znanstveni svet ARRS imenuje občasna strokovna telesa in recenzente. V njih sedijo znanstveniki iz posameznih ved, ki izberejo vsaj dva recenzenta za posamezno prijavo. Predsednik Znanstvenega sveta dr. Marko Topič je tudi profesor na Fakulteti za elektrotehniko. Vodil je tudi projekt, vreden 314 tisoč evrov, ki je bil odobren v času njegovega predsedovanja Znanstvenemu svetu. Član Znanstvenega sveta je tudi dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta, ki ima enega najdaljših seznamov odobrenih projektov, kar 45 v dosedanji karieri. Trenutno sodeluje pri osmih projektih in enem programu, ki traja že 20 let, tega zadnjih 15 let tudi vodi.
Predsednik Upravnega odbora ARRS, dr. Rado Bohinc, sicer nekdanji minister, dekan in danes profesor na FDV, je v času predsednikovanja upravnemu odboru vodil dva projekta, vredna 300 tisoč evrov. Oba sta se nanašala na korporativno upravljanje — prvi z naslovom Družbeno odgovorno korporativno upravljanje; drugi pa Korporativno upravljanje družb v državni lasti. Bohinc, ki trenutno sodeluje pri dveh projektih, ne vidi težave dvojne vloge raziskovalcev.
Ne vidim problema v tem, da so raziskovalci hkrati člani teh teles. Mislim, da je napačen pristop, da raziskovalci v času mandata ne bi smeli biti raziskovalci. Nobene potrebe ni za to in izkušnje, kar zadeva prav vprašanje konflikta interesov, do sedaj kažejo na to, da ni potrebe za to.
Znanstveni svet ARRS imenuje občasna strokovna telesa in celoten nabor recenzentov na predlog Znanstvenoraziskovalnih svetov za posamezne vede, t. i. stalna strokovna telesa. Stalno strokovno telo za tehnične vede vodi dr. Igor Emri. V času članstva in predsedovanja strokovnemu telesu je vodil 5 projektov, podaljšan pa je bil raziskovalni program, ki ga je vodil. ARRS je te projekte in program financirala z 1,4 milijona evrov. Poleg tega je Emri v zasebnem inšitutu ISIT,EGIZ, v katerem je bil solastnik, prejel od agencije ARRS 20 tisoč evrov. Telo za biotehniške vede vodi dr. Hojka Kraigher z Gozdarskega inštituta. V času njenega predsedovanja je bil podaljšan en program, ki ga vodi Kraigherjeva, v vrednosti 1,2 milijona evrov. Predsednica telesa za humanistične vede je dr. Barbara Murovec z mariborske Filozofske fakultete. V času njenega članstva in predsedovanja je bil en program podaljšan dvakrat, še vedno je vodja enega projekta, skupna vrednost znaša 2,1 milijona evrov. Dr. Renata Salecl predseduje telesu za interdisciplinarne raziskave, še prej je bila članica strokovnega telesa za družboslovne vede. V tem času je bilo programu, ki ga vodi, in trem projektom odobrenih skupaj 2,4 milijona evrov javnega denarja.
Dva milijona evrov za Zavod Bris
Na čelu stalnega strokovnega telesa za medicinske vede je dr. Gregor Serša z Onkološkega inštituta. Doslej je sodeloval pri 46 projektih, pri osmih je bil vodja. Trenutno vodi en program in projekt, pri štirih projektih pa je sodelavec.
Sicer pa je dr. Gregor Serša tudi solastnik zasebnega Zavoda Bris, v katerem najdemo ugledna imena medicinske stroke, večinoma zaposlenih na fakultetah ali klinikah. Med njimi so dr. Bojan Zalar, direktor Psihiatrične klinike v Ljubljani, ki je iz lastništva Brisa sicer izstopil, je pa tam še vedno raziskovalec, dr. Marko Hawlina, očesni kirurg in dr. Gorazd Voga, dekan celjske Visoke zdravstvene šole. Med soustanovitelji Brisa je bil tudi dr. Bojan Tičar, profesor mariborske fakultete za varnostne vede, sicer pa mož namestnice direktorja ARRS, dr. Lidije Tičar Padar. Kot raziskovalec dr. Bojan Tičar sodeluje v programu, ki mu je ARRS v zadnjih štirih letih namenila 315 tisoč evrov. Zasebni Zavod Bris je doslej sodeloval v 27 projektih in 2 programih, za kar je prejel skupaj 2 milijona evrov.