junij 2019 | nazaj
V zadnjih petih letih je Slovenija po deležu vlaganj v raziskave v bruto domačem proizvodu padla že pod povprečje EU. Primerjava s severno sosedo kaže še hujšo sliko: za raziskave daje Avstrija skoraj enkrat večji delež bruto domačega proizvoda od Slovenije. Tako se je v 2017 Avstrija med državami EU uvrstila na drugo mesto po višini izdatkov za raziskovanje, Slovenija pa je na devetem mestu, tik pod EU povprečjem.
Evropske države, med njimi tudi Slovenija, so si v okviru Lizbonske strategije in kasneje še strategije Evropa 2020 zastavile cilj, da bodo do leta 2020 v raziskave in razvoj vložile najmanj 3 % BDP. Avstrija, ki je ta cilj presegla že v 2014, si je zastavila, da bo za znanost namenila 3,76 % BDP.
Trenutno smo na 3,19 % BDP, smo pa že šest let med članicami, ki za raziskave namenjajo več kot 3 % BDP.
Vse to je vidno tudi v gibanju inovacijskega indeksa — iz poročila “Evropski pregled stanja na področju inovacij 2019”, ki ga je Evropska komisija izdala junija 2019, je razvidno, da je Slovenija padla v skupino držav “zmernih inovatork”, doslej je bila skupaj z najbolj razviti državami uvrščena v skupino “močnih inovatork”. Indeks se je bolj kot v Sloveniji zmanjšal le še v Romuniji. Medtem se avstrijski indeks v zadnjih letih občutno povečuje, Avstrija spada v skupino držav “močnih inovatork”, po lestvici držav EU pa se premika navzgor — v primerjavi z letom 2017 je napredovala za eno mesto.
Razlika med Avstrijo in Slovenijo pa ni samo v vlaganju v raziskave in razvoj, pač pa tudi v sistemu odločanja o financiranju raziskav. Avstrijski sistem ocenjevanja prijav projektov in programov je precej bolj podoben splošno uveljavnemu in priznanemu sistemu Evropskega raziskovalnega sveta (ERC), pri nas pa so pri tem ubrali drugo pot. Razlike se predvsem nanašajo na izbor tujih recenzentov, ki vsebinsko ocenijo prijavo za projekt ali program.
