junij 2019 | nazaj
Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS) vsako leto preko razpisov razdeli večino denarja, ki ga Slovenija iz proračuna namenja za znanstveno raziskovalno dejavnost. V letu 2019 bo tako razdelila 183 milijonov evrov sredstev.
Znanstveniki se za ta sredstva prijavljajo na razpise, med drugim za raziskovalne programe in projekte, njihove prijave pa ocenjujejo tuji strokovnjaki – recenzenti. Te imenuje t. i. občasno strokovno telo za posamezen razpis, kjer sedijo strokovnjaki vseh šestih ved in ki ga oblikuje Znanstveni svet ARRS. Zapleten sistem od prijave na razpis do sklepa o izboru prijav in do končne odločitve v primeru ugovora poteka, kakor je prikazano v spodnji poenostavljeni shemi.
Iz nabora 5370 tujih recenzentov, ki predstavlja ogromen bazen strokovnjakov, pa nemalokrat prijave ne ocenjuje najbolj kvalificiran recenzent. To se je jasno pokazalo na protestu znanstvenih raziskovalcev aprila 2019, ko so pripravili posebno skrinjico s pomenljivim imenom ‘Loterija ARRS’, v katero so metali recenzije. Med njimi takšne, iz katerih je razvidno, da recenzent bodisi ni bil kvalificiran bodisi ni razumel predpisanega točkovanja za ocenjevanje znanstvene odličnosti prijaviteljev in ocenjevanje prijav, kot vidimo v spodnjih citath:
... nisem kvalificiran, da ocenim, kako pomembna so ta vprašanja za Slovenijo – ali kako bi jih lahko spremenili glede na hitrost tehnološkega napredka – vendar se zdi, da jih je pomembno zastaviti.
... to sicer ni moje primarno strokovno področje, a kot lahko razumem, se mi predlagano zdi dobro zasnovano.
... glede na to, da težko razumem kriterije za kvantitativne kazalnike, ki jih določa ARRS, lahko ob iskanju v Google Učenjaku ugotavljam razumno velik prispevek raziskovalca.
… zaradi uporabe visoko specializirane terminologije ali zapletenih besednih zvez ne-specialist področja prijavo težko razume in oceni.
… kot raziskovalcem v humanistiki se nam zdi […] vrednotenje na podlagi izbranega sistema kvantitativne evalvacije zelo problematično.
Tudi sam predsednik Upravnega odbora ARRS, ki na čelu tega pritožbenega organa deluje šest let, dr. Rado Bohinc, je izjemno kritičen do sistema, ki omogoča, da posamezno prijavo ocenjuje tuji recenzent, ki ni nujno strokovnjak področja na katerega se nanaša prijavljeni projekt ali program.
Veliko napak je v izboru recenzentov, kar se vidi iz njihovih poročil, ki so večkrat medsebojno neusklajena. Poleg tega pa vodijo recenzentske postopke tako imenovana občasna strokovna telesa v katerih sedita po dva ali več znanstvenikov, vendar ne nujno iz področij iz katerega je projekt, ki ga ocenjujejo. Tako da se zelo lahko zgodi, oz. se dogaja v življenju, da ocenjujejo projekt ljudje, ki niso usposobljeni.
Omenjeno še toliko bolj bode v oči zaradi dejstva, da ARRS recenzije plačuje. In sicer je v letu 2018 plačala skupaj 783.154 EUR za recenzije, evalvacije in ekspertize - od tega večino za recenzente, nekaj tudi za strokovna telesa in organe ARRS.
Recenzenti prispele vloge ocenjujejo na osnovi pravilnika in metodologije ARRS. Ta pa sta deležna številnih sprememb. V zadnjih štirih letih in pol, od nastopa mandata zdajšnjega direktorja ARRS, dr. Józsefa Györkösa, so Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja spremenili trikrat. Metodologija ocenjevanja prijav na razpise je v istem času doživela kar 32 sprememb, samo v letošnjem letu tri. Pri tem je tudi zanimivo, da sta v angleščino prevedeni le dve poglavji Metodologije.
Odločitev ali evalvacija vloge je dokončna. Na vsebino ocene in končne odločitve se znanstveniki ne morejo pritožiti, ugovor lahko podajo le na kršenje postopka ali očitno napako. Kar pa pomeni, da je uspešnih ugovorov izjemno malo oz. praktično nič – v zadnjih treh zaključenih razpisih za raziskovalne programe ni bil uspešen noben od treh pritožnikov, pri projektih pa so z ugovorom uspeli trije od 142 vloženih. Celo sam predsednik tega pritožbenega organa, dr. Rado Bohinc priznava, da se je zaradi sformaliziranosti postopka ugovora »nesmiselno pritoževati«.
Statistika ugovorov v zadnjih treh zaključenih razpisih
| Programi | Projekti | |
| Število vloženih ugovorov | 3 | 142 |
| Ugovori, ki jim je Upravni odbor ugodil | 0 | 3 |
Na nepravilnosti v postopku ocenjevanja ne opozarjajo le znanstveniki, pač pa je nanje opozorilo tudi Računsko sodišče v svoji reviziji aprila 2019. Med drugim je ugotovilo, da je Znanstveni svet agencije občasna strokovna telesa imenoval šele po odpiranju prijav, ko so bili torej prijavljeni raziskovalni programi in projekti že znani. Nihče tudi ni preverjal ali tuji recenzenti sploh izpolnjujejo pogoje, da lahko ocenjujejo prijave.