december 2020 | nazaj
Neizplačana plača: Delavci se vprašajo, zakaj so sploh prišli na inšpektorat
Tako je v primeru Sandija Balića, ki je samo eden od mnogih delavcev v gradbeništvu, ki se je ujel v mrežo problematičnega delodajalca. Podjetje Amel Bau oz. delodajalec Sadat Dervišoski mu ni plačeval prispevkov, nadurnega dela in regresa. Zadnja dva meseca mu je Dervišoski izplačal le 200 evrov plače, na koncu pa je Baliča tudi nezakonito odpustil. Balič se je najprej obrnil na delovnega inšpektorja in upal, da bo z njegovo pomočjo le prejel zaslužen denar. A je ostal razočaran: "Inšpekcija ne reagira, je počasna in veliko ostane na delavcu samemu. inšpekcija ga ne zaščiti. Čeprav bi ga morala, obenem pa tudi kaznovati delodajalca, ki je prevaral delavca." Več kot polovica vseh kršitev, ki jih ugotavljajo delovni inšpektorji, se nanaša prav na neizplačila plač in drugih prejemkov delavcem. Število kršitev iz leta v leto narašča. Lani so delovni inšpektorji ugotovili skoraj 5.980 kršitev plačila dela.
Vendar veljavna zakonodaja določa, da lahko inšpektor v primeru ugotovitve neizplačila plače uvede le prekrškovni postopek, ki se lahko konča z naložitvijo plačila globe. Kršitelj lahko preprosto plača globo in nadaljuje s kršitvijo, ali pa se niti ne ozira na odločitve inšpekcije. V takšnih primerih delavcem preostane le še sodna pot. Tudi tam pa so lahko postopki dolgotrajni. Da inšpekcija s svojim delovanjem delavcem položaja vedno ne izboljša, priznava tudi glavni inšpektor na Inšpektoratu za delo Jadranko Grlić: "Nekateri delavci pričakujejo, da jim inšpektor lahko pomaga pri izplačilu plače, vendar lahko delavec denarne terjatve uveljavlja samo na sodišču. Zato so včasih delavci nezadovoljni z našim delom oziroma se vprašajo, zakaj so prišli na inšpektorat."
Prav nadaljevanje Balićeve zgodbe pa odpira dodatno sistemsko težavo. Njegov delodajalec Sadat Dervišoski je že novembra lani podjetje Amel Bau zaprl in je zdaj na čelu novega gradbenega podjetja GP Amad. Slednje ima sedež na Proletarski cesti 4 v Ljubljani, kjer je trenutno registriranih še 398 drugih podjetij, nekatera izmed teh so lahko tudi fiktivna podjetja. Do lastnikov teh tudi inšpektorji ne pridejo zlahka. "Na inšpektoratu imamo veliko težav z vročanjem različnih dokumentov, vabil, zapisnikov ali odločb o upravnem ali prekrškovnem postopku. Mnogokrat gre za primere, ko je na primer na enem naslovu registriranih več delodajalcev, ko ti nimajo hišnega predalčnika, ko so morda ti naslovi fiktivni. Še posebne težave pa imamo pri delodajalcih, ki imajo naslove prebivanja registrirane v tretjih državah," pravi Grlić. Zaradi nemoči inšpektorata, da bi prišel do nekaterih zavezancev, tako delavci in posledično država, ko gre za davke, ostajajo brez denarja – inšpekcijski postopki pa so lahko neuspešni.
Učinkovitost razvrščanja primerov je vprašljiva
Na inšpektoratih primere razvrščajo na prednostne in tiste manj nujne, ki se jih lahko obravnava šele čez nekaj mesecev, tudi let. Pri sistemu razvrščanja se na inšpektoratih odpirajo številna vprašanja, nekatere prijave lahko obtičijo na seznamih. "Ogromno je anonimnih prijav, ki ostanejo neobdelane, na nek način zavržene. V nekem trenutku je bilo na Inšpektoratu za delo 7 tisoč neobdelanih prijav, pa to ni nikogar kaj prida motilo," pravi Frančišek Verk iz Sindikata državnih organov.
Med inšpektorati ima največ nerešenih zadev Gradbena inšpekcija, ta je imela konec lanskega leta 20.457 nerešenih zadev. Prav za Inšpektorat za okolje in prostor, kamor spada tudi Gradbena inšpekcija je Varuh človekovih pravic pred časom ugotovil, da je sistem prednostnega razvrščanja "vprašljivo učinkovit, saj preširoko odpira vrata nepreglednosti in arbitrarnosti odločanja".
Na Upravni inšpekciji, ki zaradi tovrstne neodzivnosti pri obravnavi podanih prijav prejemajo pritožbe prijaviteljev sicer pravijo, da je razvrščanje stvar, ki jo mora sprejeti in opredeliti glavni inšpektor oziroma vodje inšpekcij v skladu z resornim ministrstvom.
Razvrščanje je posledica kadrovske podhranjenosti, pravijo na Upravni inšpekciji. Sicer so številke takšne; na 26 inšpektoratih, nadzornih agencijah in uradih je skupaj 5.378 zaposlenih, od tega je 1.504 inšpektorjev. Ti inšpektorji so pri nekaterih organih razporejeni po območnih enotah in razlike, za mnoge v neskladju s potrebami, so velike – Ljubljana, na primer, ima 20 delovnih inšpektorjev, Murska Sobota pet. Ljubljanski okoljski inšpektorat ima 30 inšpektorjev, kar je več kot Kranj, Nova Gorica in Murska Sobota skupaj.
En prekršek, različne globe
Prenormiranost in vedno novi predpisi so naslednji problem inšpekcij. Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo opozarja, da prihaja do težav pri obveščanju zakonodajalcev do končnih zavezancev, sploh ob hitrem spreminjanju predpisov, celo večkrat v istem letu. Tržna inšpekcija pa ugotavlja, da so v zakonodaji tudi primeri, ko je isto dejanje opredeljeno kot prekršek v različnih zakonih, pri tem pa predpisana različna globa: "Podjetja morajo uporabiti firmo, torej naziv podjetja pri svojem poslovanju. Prekršitev tega določila pa je različno sankcionirana v treh predpisih," pravi Martina Gašperlin, v. d. glavne inšpektorice na Tržnem inšpektoratu. V Zakonu o varstvu potrošnikov je omenjeno nespoštovanje uporabe celotnega imena podjetja pri poslovanju oglobljeno s tri do 40 tisoč evrov, v istem zakonu pa se pojavlja tudi globa 1.200 evrov. Zakon o gospodarski družbah določa globo od 500 do 30 tisoč evrov, Zakon o elektronskem poslovanju pa globo od dva do 50 tisoč evrov.
Rudarska, kmetijska, gozdarska, gradbena ali okoljska inšpekcija?
Ob poudarjanju kadrovske podhranjenosti pa je toliko bolj zaskrbljujoče podvajanje nadzora med več inšpekcijami. To ugotavljajo celo sami; na Inšpektoratu za okolje in prostor so že pred štirimi leti predlagali, da se iz zakona umakne podvajanje pri nadzoru nelegalnih peskokopov ali gramoznih jam, a niso bili uslišani. Tako so za nadzor pristojni ne le rudarska, kot so predlagali, ampak tudi še gradbena, okoljska, kmetijska in gozdarska inšpekcija, odvisno od namembnosti zemljišča, na katerem se nahaja.
Politične povezave glavnih inšpektorjev
Sindikati opozarjajo, da je problem inšpektoratov tudi v njihovem vodstvu, ki ima v nekaterih primerih tudi politično in strankarsko podporo. Vlada je namreč tista, ki imenuje vodje, torej glavne inšpektorje ter direktorje agencij, uradov in uprav – znotraj katerih delujejo inšpekcije.
Inšpektorat za delo od leta 2018, ko je Ministrstvo za delo vodila SD-jeva Anja Kopač Mrak, vodi Jadranko Grlić. Njegova žena Andrejka Grlić, nekoč članica SDS kasneje članica Državljanske liste Gregorja Viranta, je še do julija letos vodila Tržni inšpektorat. Kot glavna inšpektorica se je soočala z očitki o vmešavanju v inšpektorske postopke, za kar je bila tudi ovadena, a policija znakov kaznivih dejanj ni našla. Grlić je danes kot sekretarka zaposlena na Ministrstvu za javno upravo, ki je resor SMC-jevega Boštjana Koritnika. Na vrhu Tržnega inšpektorata jo je zamenjala Martina Gašperlin.
Do letošnje pomladi je Inšpektorat za okolje in prostor vodil Dragan Matić, eden izmed ustanoviteljev, danes pa že bivši član SMC. V javnosti so se pojavili dvomi o njegovi kompetentnosti, saj je po izobrazbi zgodovinar in arhivist, pred tem pa je vodil Zgodovinski arhiv Ljubljane. Matića, danes predsednika Odbora za kulturo in raziskovalno dejavnost Mestne občine Ljubljana, je maja zamenjal Franc Rančigaj, ki ga je druga Janševa vlada že leta 2012 imenovala za glavnega inšpektorja, vendar takrat na Inšpektoratu za delo.
Vodenje Inšpektorata za infrastrukturo je lani, ko je Ministrstvo za infrastrukturo vodila Alenka Bratušek, prevzela Patricija Fon Furlan. Dolgoletna uslužbenka inšpektorata je svakinja Bratuškinega strankarskega kolega Andreja Bandellija. Ko je bil slednji župan občine Komen, pa je v nadzornem odboru občine sedela prav Fon Furlan.
Vodenje inšpekcij tako igra pomembno vlogo pri delovanju inšpekcij. Sistemskih težav pa je še več. Tega se zavedajo tudi na samih inšpekcijah, kjer vsako leto podajajo nove predloge za spremembe zakonodaje – njihovi predlogi so včasih upoštevani, toda ne vedno.