^{junij 2018 | nazaj}

Pri deviznih varčevalcev smo se lotili tako neprenesenih deviznih vlog kot tudi prenesenih. Pri prvih gre za vloge tistih hrvaških in bosanskih varčevalcev Ljubljanske banke, ki svojih vlog niso prenesli na drugo banko ali finančno institucijo. Na Hrvaškem so bili to varčevalci deviznih hranilnih vlog, ki niso izpolnjevali pogoja za državljanstvo, saj se je Hrvaška odločila, da bo prenos deviznih vlog omogočila zgolj hrvaškim državljanom. Pri prenesenih vlogah pa gre torej ravno za devizne vloge hrvaških državljanov, ki so jih ti prenesli na druge hrvaške banke.

Druga pomembna razlika: pri neprenesenih vlogah so se varčevalci pritožili na ESČP, pri prenesenih deviznih vlogah pa gre za tožbe Zagrebačke banke in Privredne banke Zagreb zoper Ljubljansko banko in Novo ljubljansko banko. Na obe hrvaški banki so bile namreč prenesene devizne vloge hrvaških varčevalcev. V devetdesetih se je pojavilo nekaj predlogov rešitve problema deviznih vlog, eno izmed teh je predlagal tudi lobist Božo Dimnik. A so vsi takšni predlogi naleteli na gluha ušesa slovenskih politikov.

NEPRENESENE DEVIZNE VLOGE

Devizni varčevalci, ki svojih vlog niso prenesli, so na ESČP svojo pravico zahtevali v dveh primerih, najprej v tožbi Kovačić in drugi proti Sloveniji, nato pa še Ališić in drugi proti državam naslednicam. Slovenija je za zastopanje pred ESČP v obeh primerih pooblastila pariško odvetniško družbo Cleary, Gottlieb, Steen & Hamilton iz Pariza, za kar je plačala 3.595.412 evrov.

ESČP je Sloveniji naložilo sprejem ukrepov za poplačilo neprenesenih deviznih vlog vsem varčevalcem. Slovenija je zato leta 2015 sprejela Zakon o načinu izvršitve sodbe ESČP, s katerim je vzpostavila zakonsko podlago za izplačila starih deviznih vlog varčevalcem zagrebške in sarajevske podružnice Ljubljanske banke.

Koliko smo plačali doslej

Slovenija je zaradi neprenesenih deviznih vlog doslej plačala dobrih 270 milijonov evrov. V to številko so vštete izplačane devizne vloge, obresti, pa tudi odškodnine in stroške zastopanja, ki jih je Slovenija plačala zaradi postopkov na ESČP.

Slovenija je na podlagi zakona do konca maja 2018 prejela že preko 38.500 zahtev za verifikacijo in izplačala že 266,4 milijona evrov priznanih glavnic in obresti. Po predvidevanju Sklada RS za nasledstvo, ki se ukvarja z verifikacijo in izplačili, bo država plačala še približno 60 milijonov evrov. To skupaj potem nanese na 326,4 milijona evrov.

PRENESENE DEVIZNE VLOGE

Pri prenesenih deviznih vlogah gre za 76.000 hrvaških varčevalcev, ki so svoje devizne vloge iz zagrebške podružnice Ljubljanske banke prenesli na hrvaške banke - v največji meri na Zagrebačko banko in Privredno banko Zagreb. Ti dve banki sta nato njihove devizne vloge izplačali, v letu 1994 oz. 1996 pa sprožili več sodnih postopkov zoper LB in NLB pred hrvaškimi sodišči za povrnitev izplačanih deviznih vlog.

Do maja 2018 je bilo proti LB in NLB pravnomočno zaključenih pet tožb hrvaških bank zaradi prenesenih deviznih vlog. Hrvaška sodišča so doslej v škodo LB in NLB dosodila za okrog 2,1 milijona evrov, od tega je NLB do sedaj poravnala 1,5 milijona evrov. Izvršitev dveh pravnomočnih sodb v višini 569 tisoč evrov pa NLB še čaka. Podrobnejšo sliko prikazuje spodnja tabela.

Izgubljene tožbe proti LB in NLB zaradi hrvaških prenesenih deviznih vlog