^{junij 2018 | nazaj}

357 milijonov evrov. Toliko je Slovenija že plačala od osamosvojitve do junija 2018 na podlagi izgubljenih tožb, ki so jih Sloveniji prisodila mednarodna sodišča in mednarodne arbitraže. Če bo Slovenija izgubila še tiste tožbe, pri katerih postopki še niso zaključeni, bo iz državnega proračuna morala plačati vsaj še enkrat toliko.

Največji del že plačanega zneska je Sloveniji prisodilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) zaradi kršitev Konvencije človekovih pravic, ki jih je Slovenija povzročila z odločitvami ob sami osamosvojitvi. Gre za primera deviznih varčevalcev Ljubljanske banke in izbrisanih iz stalnega registra prebivalcev Slovenije. Največ je Slovenija plačala za neprenesene devizne vloge hrvaških in bosanskih varčevalcev – skupaj z zastopanjem dobrih 270 milijonov evrov. Plačilo 60 milijonov Slovenijo v tem primeru še čaka. Podobno popravo krivic je ESČP naložilo Sloveniji tudi pri izbrisanih – do zdaj je morala država plačati 21 milijonov evrov odškodnin. Plačilo vsaj 5 milijonov še sledi, kakšen bo končni znesek plačila izbrisanim, trenutno ni mogoče oceniti.

Največ sodb ESČP, kjer je Slovenija kršila Konvencijo o človekovih pravicah, se sicer nanaša na kršitev pravice do sojenja v razumnem roku. Kar 285 od 332 sodb in še blizu 700 poravnav. Finančna posledica teh kršitev je sicer majhna, plačali smo dobre 3 milijone evrov, a je tudi tu Slovenija morala z zakonom odpraviti ta sistemski problem. Leta 2006 sprejeti Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja naj bi odpravil množično kršenje te pravice, vendar ga mnogi označujejo za neučinkovitega. Kot neučinkovit se je izkazal tudi pri primeru Jama, ki smo ga podrobneje analizirali. Pred slovenskimi sodišči je ta primer trajal neverjetnih 45 let.

Čez 50 milijonov evrov nas je stala tudi mednarodna arbitraža v zadevi nedobavljena elektrika iz NEK-a.

A poleg vsote, ki smo jo doslej plačali iz proračuna, je zaskrbljujoče dejstvo, da nobena institucija ne vodi skupnega seznama oz. vsote dosedanjih stroškov, ki jih je plačal državni proračun. Je pa odhajajoča vlada poskrbela za skupni seznam izpostavljenosti proračuna ob odprtih tožbah Slovenije v tujini.

Zadali smo si torej nalogo, da z različnih institucij zberemo višino stroškov po izgubljenih tožbah in poskušamo ugotoviti, zakaj je Slovenija tožbe izgubila. Zbrali smo tudi tožbe, pri katerih sodni ali arbitražni postopki še potekajo. Vse objavljamo v nadaljevanju.