oktober 2021 | nazaj
Demografske projekcije kažejo, da bo čez dvajset let v najbolj nerazvitih regijah – pomurski, zsavski in koroški – število prebivalcev upadlo za več kot 15 odstotkov. Enako je s staranjem, starejših od 65 let bo skoraj tretjina prebivalcev, v Pomurju bo na primer starejših trikrat več kot otrok. Kot razlog za slabšanje demografskih razmer strokovnjaki izpostavljajo predvsem izseljevanje, slabšo gospodarsko sliko, odročnost in slabše prometne razmere.
Najbolj se praznijo območja in stara prebivalstvo ravno ob državni meji – demografsko najbolj ogrožena so namreč pomurska regija, območje Haloze - Ormož, koroška, zasavska, kočevsko-belokranjsko območje, SZ gorenjska, obmejna primorsko-notranjska, zgornje in srednje Posočje.
Prazne vasi ob meji
Ob južni meji s Hrvaško po staranju in izpraznjenosti območja še posebej izstopata občini Osilnica in Kostel, ki sta tudi na repu po razvitosti. V Osilnici se je na primer lani rodil le en otrok, iz občine z nekaj več kot 300 prebivalci se je lani izselilo 45 ljudi. V Kostelu je pet naselij nasploh brez prebivalcev, občina je na petem mestu po nenaseljenosti.
V naselju Krkovo nad Faro v občini Kostel živi Frančka Južnič sama, obe hčerki sta se z družino preselili v mesto, kjer imata službo: "Nekoč je bilo v Kostelu veliko več ljudi, tudi mladih. Potem se je kar zgodilo, da so se mladi začeli izseljevati, predvsem zaradi služb, ker tukaj ni veliko možnosti zaposlitve. Enako je bilo z mojima hčerkama. Sedaj je tako, da je v Krkovem deset hiš, v vsaki je eden doma, dve sta pa prazni. Otrok ni in ne verjamem, da kdaj spet bodo, ker mladih ni."
Podobno je na severni meji z Avstrijo in Madžarsko. Pomurje je najbolj demografsko ogroženo predvsem zaradi izrazitega odseljevanja v gospodarsko razvite države, nizke rodnosti in posledičnega staranja prebivalstva. V občini Cankova je praznih že več kot 100 hiš. Občina izgubi približno odstotek prebivalstva na leto, 300 prebivalcev tamkajšnjega večjega naselja Gerlinci še vedno čaka na vodovod, pa tudi na optiko. Župan občine, Danilo Kacijan: "V zadnjih 40-ih letih je Cankova izgubila 700 prebivalcev, kar je za tako mali kraj ogromno. V občini imamo 28 % upokojencev, kar je zelo zaskrbljujoče, v šoli je bilo včasih 500 otrok, danes jih imamo 130. Povprečna starost v Pomurju se zelo dviguje, tako tudi mi nismo imuni na to."
Tuji nakupi kmetijske zemlje
Izpraznjenost obmejnih območjih je lahko globlji problem. Prazne kmetije namreč lastniki prodajo, seveda tudi tujcem. Po podatkih Geodetske uprave je bilo v zadnjih letih največ, to je petina, tujih nakupov kmetijskih zemljišč ravno v Pomurju, sledita Štajerska in Goriška. Še posebej veliko tujih nakupov kmetijskih zemljišč je v obmejni občini Apače, na celotnem območju Gornje Radgone pa je v zadnjih šestih letih slovensko zemljo kupilo že 27 tujih državljanov. "Težava se pojavila predvsem zato, ker imajo tuji kupci bistveno večjo kupno moč in so v postopkih prodaje kmetijskih zemljišč enakovredni slovenskemu kmetu. Hitro se zgodi, da imaš lastnika tujca, ki nato kupuje sosednja kmetijska zemljišča. Zato se bojimo tega, da bi se to začelo nekontrolirano širiti," pravi župan Apač Andrej Steyer.
Kmetijska zemljišča so zanimiva za kmetovalce iz sosednjih držav predvsem zaradi bližne in zaradi nižjih cen kmetijskih zemljišč, kar pa onemogoča konkurenčnost slovenskih ponudnikov. Cene zemljišč so v Pomurju sicer še zmeraj med nižjimi v Sloveniji, a se zadnja leta najhitreje dvigujejo, za kar 51 odstotkov. To pa je precej več kot drugod in tudi precej višje od ravni za Slovenijo, ki je na 25 odstotkih. Glede na trenutno veljavni Zakon o kmetijskih zemljiščih sta slovenski in tuj kmet izenačena, oba pa sta po vrstnem redu predkupnih upravičencev visoko pred Skladom kmetijskih zemljišč. Ministrstvo za kmetijstvo je nato novembra lani v javno obravnavo poslalo predlog novele zakona, ki spreminja vrstni red predkupnih upravičencev tako, da na prva mesta postavi kmetovalce, ki imajo vsaj pet let stalno prebivališče v občini nakupa ali v sosednji občini. Predlog je še vedno v medresorskem usklajevanju.
Madžarske investicije
Na slovensko madžarski meji je nakupov slovenske zemlje bistveno manj, je pa vedno bolj prisoten madžarski kapital. Ne samo skozi nakupe – Terme Lendava je recimo z najvišjo ponujeno ceno devetih milijonov kupil madžarski državni sklad in na koncu terme še dokapitaliziral. Tukaj je še lendavski nogometni klub, katerega glavni sponzor je madžarsko podjetje v lasti Gáborja Végha iz kroga madžarskega premierja Viktorja Orbana – prek kluba investirajo tudi v nogometno akademijo. Potem so tukaj še madžarska sredstva iz njihovega Zavoda za regionalni razvoj madžarske narodnosti, ki prijaviteljem v dvojezičnih občinah Hodoš, Šalovci, Moravske Toplice, Dobrovnik in Lendava, ne glede na to ali imajo madžarsko državljanstvo ali ne, vsako leto razdelijo več milijonov nepovratnih sredstev za naložbe v gospodarstvu ali kmetijstvu. Od leta 2017 do 2020 je teh sredstev naneslo za približno 7,3 milijonov evrov.
Kako naprej?
Demografski strokovnjaki ugotavljajo, da politika ni imela moči ali želje za skladnejši razvoj in zaustavitev negativnih demografskih trendov. Revitalizacija je težko izvedljiva, da bi preprečili negativne učinke demografskih sprememb smo prepozni, potrebni pa so sistematični ukrepi, da jih ublažimo.
