^{junij 2021 | nazaj}

Podatki kažejo še na eno zanimivost – od preostale slabe polovice podjetij v lasti slovenskega kapitala jih je skoraj tretjina v večinskem državnem lastništvu. Veliko teh je iz energetske dejavnosti, od podjetij GEN-I, HSE do Elektra Celje, med drugim pa še Telekom Slovenije, Pošta Slovenije, Luka Koper, Slovenske železnice, pa tudi turistična HIT in Sava Turizem.
Tako od pregledanih ostane nekaj manj kot 70 podjetij, ki so v večinski lasti slovenskega zasebnega kapitala, pa tudi med njimi so podjetja s pomembnim državnim solastništvom (Petrol, Krka, Geoplin, Cinkarna Celje, Unior). Takšno je torej trenutno razmerje lastništva med prvimi 200 podjetji v Sloveniji po višini celotnih prihodkov v letu 2019, izključujoč podjetja v finančni in zavarovalniški dejavnosti.

Med največjimi petina nemških lastnikov

Če pogledamo podrobneje – 104 podjetja so v večinski lasti tujcev, posredno ali neposredno. Nekje polovica od teh jih deluje na področju predelovalne oz. proizvodne dejavnosti, druga polovica predvsem v trgovinski dejavnosti. Največ, tretjina vseh jih deluje v avtomobilski industriji, od proizvodnje delov za avto, tekstilnih izdelkov za avtomobile, do avtoprodaje, najdemo pa jih tudi še v drugih panogah: kovinski, prehrambeni, farmacevtski, izjemoma v medijski, tobačni, turistični.

Največja med največjimi s tujim lastnikom je družba iz jugovzhodne Slovenije, Revoz, ki je bila v francoski Reanultovi lasti še pred osamosvojitvijo. V letu 2019 je imel 1,8 milijarde evrov prihodkov, največ med podjetji v tuji lasti, leto je končal s 24 milijoni evrov dobička, zaposluje okoli tri tisoč ljudi.

Čeprav najdemo med največjimi stotimi še nekaj francoskih končnih lastnikov, kapital iz te države še zdaleč ne obvladuje največ velikih podjetij. Prvo mesto v tem pogledu pripada Nemčiji – 20 podjetij oz. petina največjih ima končnega lastnika iz te države, sedeži teh podjetij so razporejeni po več regijah – od podjetja Knauf Insulation v gorenjski, ebm-papst Slovenija v primorsko-notranjski, Hofer in Lidl v osrednjeslovenski, BSH hišni aparati v savinjski, Continental Adria v podravski in nenazadnje Carthago v pomurski regiji.

V Sloveniji lastniki iz 109 različnih držav

Tudi podatki Statističnega urada kažejo, da so nemški lastniki podjetij med ekonomsko najpomembnejšimi, torej med temi, ki ustvarijo največ dodane vrednosti, čeprav v splošnem nimajo največ podjetij v Sloveniji. Od 8.205 le slabih 500. Italija je na drugi strani država, od koder prihajajo najštevilčnejši tuji lastniki slovenskih podjetij, osmina vseh. Med sto največjih pa spadajo, za razliko od Nemčije, le tri – Aquafilslo, Cimos in Eusropsin Eko. Podjetja v tuji lasti sicer predstavljajo 5,6 % vseh podjetij v Sloveniji.

^{Vir: Statistični urad Republike Slovenije, zadnji podatki za leto 2018}

Od zahodnih k severnim sosedom – Avstrijci so drugi najštevilčnejši lastniki največjih sto podjetij, in sicer jih imajo 16. Največje med njimi je energetsko podjetje OMV Slovenija, ki je sicer ravno v postopku spremembe lastništva, prodaje madžarskemu MOL-u. Naslednji je Interenergo, sledi Porsche Slovenija, za njim stoji ena najbogatejših avstrijskih družin.
Po številčnosti lastnikov sledijo z manj kot 10 podjetji Švica in ZDA, pet ali manj podjetij imajo že omenjeni lastniki iz Francije, pa Češke, Združenega kraljestva, Hrvaške, Nizozemske, Rusije, Italije, Japonske, Kitajske in Poljske. So pa tudi posamezni predstavniki kapitala iz naslednjih držav: Avstralija, Belgija, Danska, Egipt, Finska, Južna Koreja, Madžarska, Malta, Srbija, Španija, Švedska, Turčija, Ukrajina.

Ta največja podjetja tujih lastnikov so regijsko neenakomerno porazdeljena, kot je razvidno že iz enostavnega prikaza na zemljevidu. V ljubljanski občini je umeščena točno polovica podjetij, še štiri drugje v osrednjeslovenski regiji. Druga slaba polovica podjetij pa je razdrobljena po preostalih enajstih statističnih regijah, v vsaki najdemo vsaj eno veliko podjetje iz stoterice.

Največja podjetja v tuji lasti v posamezni regiji

V to stoterico se ni uvrstilo mnogo drugih, tudi ‘eksotičnih’ lastnikov. Nabor držav z lastništvom v slovenskih podjetjih je namreč precej raznovrsten, prihajajo iz 109 držav.

Podatki sicer kažejo na to, da so podjetja tujih lastnikov uspešnejša od podjetij slovenskih lastnikov, ko gre za neposredne naložbe, to velja predvsem za najpomembnejšo predelovalno dejavnost. Tu je čisti dobiček na zaposlenega 7, dodana vrednost na zaposlenega pa 8 odstotkov višja od podjetij v slovenski lasti. Kar pa je pomembno predvsem za zaposlene, je naslednje: plače so za 10 odstotkov višje pri tujih lastnikih.

Kaj pa slovenski kapital v tujini?

Za konec poglejmo še, kaj imajo slovenski lastniki v tujini, na primer na Balkanu. Če se opremo na podatke Banke Slovenije, ugotovimo, da se slovenske neposredne investicije v državah bivše Jugoslavije kljub propadu nekdanjih velikanov niso zmanjšale. Nasprotno, v 25-ih letih, od 1994 do 2019, se je njihova vrednost povečala, še vedno pa predstavlja dve tretjini vseh naložb Slovenije v tujini. A kar je še bolj zanimivo – obrnilo se je razmerje: nekoč je bilo več naložb iz Zahodnega Balkana v Sloveniji, danes pa je več slovenskih naložb pri njih, Slovenci so torej v tem obdobju bolj intenzivno investirali v državah bivše Jugoslavije, kot pa investitorji teh držav pri nas. Največ slovenskih naložb v tujini najdemo pri južni sosedi, Hrvaški, kjer med drugim delujejo Kolektor, Kras, Mlinotest, Pivka, Gen-I, Krka, Petrol, Intereuropa, Sanolabor, Tosama, Zavarovalnica Triglav in Unior. Hrvaški nato sledi Srbija z nekaterimi istimi podjetji investitorji, tej pa Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija.