Leta 2002 je Inšpektorat za okolje in prostor takrat še delujočemu podjetju Avtodeponija prvič naložil, da mora iz nelegalne deponije odstraniti 1500 avtomobilov. Podjetje Avtodeponija je sicer 2011 prenehalo delovati, toda avtoodpad je še naprej rasel. Kupi odpadkov so se razširili čez tri zemljišča - eno v lasti ljubljanske mestne občine, drugo nekaj fizičnih lastnikov, ki so zemljišče podedovali, potem ko je bilo denacionalizirano, lastnik tretjega je podjetje Varnost sistemi, v katerem ima 10 odstotni lastniški delež tudi Slovenski državni holding.

Občina je preko sodišča želela pregnati Jasharija s svojega zemljišča, nazadnje z izvršbo pred štirimi leti, a neuspešno. Mestna občina je svojo parcelo očistila, pripravljena je odkupiti tudi sosednji in ju očistiti. Lastnikom za zazidljivi parceli ponuja 30 evrov za kvadratni meter, čeprav se podobna zazidljiva zemljišča na Cesti dveh cesarjev prodajajo tudi za 180 evrov na kvadratni meter. Na ljubljanski občini pravijo, da načrtov za ta zemljišča zaenkrat nimajo, a je v občinskem prostorskem načrtu ideja o stanovanjskem naselju na tem območju še vedno prisotna. Na nekdanjih Electinih parcelah naj bi zraslo naselje Vrtno mesto Sibirija, na parcelah odpada pa Vrtno mesto Sibirija Sever.

Štiri inšpekcijske kazni, novembra na sodišče

Solastnik in direktor Avtodeponije Rino Jashari je, kot je ugotovil inšpektorat, z dejavnostjo nadaljeval tudi po zaprtju podjetja. Pa čeprav ni registriran zbiralec odpadkov, nima okoljevarstvenega dovoljenja, ni lastnik zemljišč, niti nima kakršnegakoli dovoljenja lastnikov zemljišč. Inšpektorat je ugotovil, da so tam odpadke odlagali tudi drugi. Lastniki zemljišč pravijo da so bili opaženi Nigerijci, ki so bili v prisotnosti Jasharija.
Doslej je okoljski inšpektorat Jashariju izrekel 4 kazni v skupni vrednosti dobrih 30 tisoč evrov. Ta do zdaj ni plačal še nobene. Zakaj država ni odstranila kupov smeti in okoliške prebivalce zaščitila pred nevarnostjo požara, glavni inšpektor Inšpektorata za okolje in prostor Franc Rančigaj pravi, da ne moremo pričakovati, da bo država počistila vse za nami.

Inšpekcija je Jasharija pred tremi leti kazensko ovadila. Tožilstvo je obtožnico za kaznivo dejanje obremenjevanja in uničevanja okolja vložilo januarja letos. Novembra se zadeva seli na sodišče.

Nekdanja lastnika Avtodeponije druži plovba po Ljubljanici in lokalna politika

Rino Jashari je po izobrazi veterinarski tehnik – tako je navedel ob kandidaturi za svetnika svetov četrtnih skupnosti Mestne občine Ljubljana. Danes je solastnik Inštituta za predelavo in reciklažo, čeprav inštitut že od svoje ustanovitve v letu 2005 nima nikakršnih prihodkov. Solastnik Jasharijevega podjetja Avtodeponija je bil Franc Fridrih, ki je po poklicu avtoklepar. Skupaj sta še lastnika že omenjenega Inštituta za predelavo in reciklažo, kjer ima lastniški delež tudi podjetje Papir Servis, podjetje v stečaju, ki se je ukvarjalo s posredovanjem začasne delovne sile.

Tako Jashari kot Fridrih sta na zadnjih lokalnih volitvah kandidirala za svetnika četrtnih skupnosti Mestne občine Ljubljana. Jashari na listi Davkoplačevalci se ne damo več, vendar ni bil izvoljen. Fridrih je že tretjič kandidiral na županovi Listi Zorana Jankovića. In že tretjič mu je na isti listi uspelo priti v svet četrtne skupnosti Vič.

Jashari in Fridrih sta imela skupaj dve ladjici – Teater Vesna in Žaba. Prva je plula do konca januarja 2017. Drugo ima danes v lasti le še Fridrih. Jashari, po poklicu mornar – vsaj tako je navedel v kandidaturi za svetnika – pa je imel še eno, neregistrirano ladjico, ki jo je moral že odstraniti, saj je mestna občina leta 2016 ugotovila, da za privez na ljubljanski špici nima dovoljenja.

Čez cesto odpada nekdanja zemljišča družine Janković

Na eni strani ceste ležijo sporni odpadki, čez cesto pa zemljišče, kjer sta imeli oziroma še imata sedež obe podjetji dvojca Jashari-Fridrih. Prav to zemljišče pa je bilo več let – do leta 2007 – v lasti podjetij družine Janković. Takrat je družba Electa Naložbe namreč zemljišča prodala Hypo Leasingu, za tem jih je od njega vzela v najem. Posel med Hypom in Electo je vzbudil zanimanje Finančne uprave, ki je bila prepričana, da pri tem ni bil plačan davek. A je Vrhovno sodišče FURS-ovo odločbo maja letos odpravilo in s tem tudi 8 milijonski davčni dolg Electe do države. FURS po odločitvi sodišča postopka ni obnovil. Na Electi sicer pravijo, da z omenjenima družbama niso imeli sklenjenih pogodb, zastopnikov pa da ne poznajo.