^{december 2021 I nazaj}

Po še danes veljavnem zakonu za priznanje izjemnih pokojnin iz leta 1974, obstaja možnost, da kulturniki, športniki, znanstveniki in, sicer redko, tudi posamezniki z drugih področij prejmejo dodatek k pokojnini za posebne zasluge. In sicer jim država iz proračuna v zahvalo za njihovo preteklo delo, zagotovi razliko do trenutno najvišjega zneska pokojnine za polno pokojninsko dobo, to je 2.255 evrov. Slednjega prejemajo le nekateri, več pa je takih, ki prejemajo večinski delež tega zneska. Med prejemniki je tudi ena oseba, ki v pokojninsko blagajno ni vplačala ničesar, a so ji za zasluge na kulturnem področju odobrili izjemno pokojnino in ji jo plačujejo v znesku 1.700 evrov. Kdo je ta oseba, zaradi varovanja osebnih podatkov, na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne razkrivajo.

Lani je tovrstno pokojnino prejemalo skupaj 91 oseb, med njimi je bilo največ kulturnikov, okoli 70. A vsem tem so izjemno pokojnino odobrili že pred letom 2008. V zadnjih trinajstih letih namreč nobena vlada, ki na koncu postopka odloči o izjemni pokojnini, te ni več podelila - vse do letos.

Izjemna pokojnina po posredovanju Varuha človekovih pravic

Junija letos pa je vlada enemu izmed kulturnikov vendarle odobrila izjemno pokojnino. Do nje je zdaj na novo upravičen prejemnik Prešernove nagrade, slikar Kostja Gatnik. Prejel jo je 10 let po tem, ko je zanjo zaprosil, osem let je trajalo, da je njegova vloga prvič prišla do vlade. Takratna vlada Marjana Šarca jo je zavrnila z dopisom, zatem se je prosilec obrnil na Varuha človekovih pravic. Varuh je nato leta 2020 podal mnenje, v katerem je ugotovil, da "vlada neenako obravnava vse morebitne prejemnike izjemnih pokojnin, ko o vlogah po Zakonu o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine (ZIPO) ne odloča več, čeprav zakon še vedno velja." Poleg tega je izpostavil, da so prosilca zavrnili le z dopisom in ne z odločbo, zaradi česar ni mogel uporabiti pravnih sredstev zoper odločitev vlade. Leto dni se trenutna Janševa vlada na mnenje varuha človekovih pravic ni odzvala, na koncu pa je pokojnino Gatniku priznala. Ob tem pa še zagotovila, da bo odločila tudi o ostalih vlogah za priznanje izjemnih pokojnin.

Na Ministrstvu za kulturo obstalo 31 vlog

V zadnjem desetletju se je na Ministrstvu za kulturo nabralo 31 vlog, vmes so nekateri prosilci tudi že preminuli, ugotavljajo na ministrstvu. Razlogi, da so vloge obstale v predalu pa so že ves ta čas enaki: zastarel in premalo določen zakon, potreben sprememb. Računsko sodišče je namreč konec leta 2010 ugotovilo, da so kriteriji podeljevanja problematični. Prvič so določeni le v internih dokumentih ministrstev; drugič: so nedorečeni in dopuščajo možnost arbitrarnega odločanja ter s tem neenako obravnavo prosilcev. Na kulturnem področju pa je po oceni Računskega sodišča "najbolj nedorečen kriterij, ki določa, da se dodeli izjemna pokojnina osebi, katere 'vrhunski umetniški dosežki in življenjsko delo pomenijo trajno obogatitev slovenske kulture'." Velja pa ob tem vsaj objektivno merilo, da izjemno pokojnino zagotovo lahko prejme dobitnik Prešernove nagrade. In tretjič, tudi teh zapisanih kriterijev se na ministrstvu in na vladi niso povsem držali ter vmes prakso podeljevanja spremenili. Nazadnje so izjemne pokojnine odobrili le Prešernovim nagrajencem in prejemnikom nagrad Prešernovega sklada.

Potrebnih sprememb zakona do danes ni uspelo doseči nobenemu od desetih kulturnih ministrov, ki so se zvrstili v zadnjem desetletju, čeprav je nekaj poskusov sprememb obstajalo. Na junijski seji pa je Janševa vlada zagotovila, da "bo Ministrstvo za kulturo v doglednem času pristopilo k preučitvi in pripravi predloga zakona, ki bo celovito uredil obravnavano problematiko."

Imajo pa kulturniki možnost, da prejmejo drug dodatek, ki izboljšuje višino pokojnin, to so republiške priznavalnine. Ministrstvo za kulturo k odmerjenim pokojninam doplača razliko do zneska 918 evrov tistim kulturnikom, ki so s svojim delom "pomembno prispevali k slovenski kulturi." Takih je po podatkih kulturnega ministrstva trenutno čez 230, na leto za to nameni okoli milijon evrov.

Vrhunski športniki s svojim zakonom, a brez dedovanja

So pa v tem času, ko izjemnih pokojnin niso podeljevali za nobeno področje, v parlamentu sprejeli poseben zakon za športnike. Tistim z vrhunskimi dosežki ali delom v športu izjemne pokojnine, za razliko od kulturnikov, zadnja štiri leta sistematično podeljujejo. Trenutno je prejemnikov blizu 80, zgolj letos so jih podelili 19. Prejemajo jo od Bloudkovih nagrajencev do dobitnikov medalj na velikih tekmovanjih, med njimi športniki invalidi. In sicer enako v višini razlike od odmerjene pokojnine do odobrene izjemne pokojnine, a najvišje do 2.255 evrov.

Bistvena razlika s kulturniki oz. tistimi, ki prejemajo izjemno pokojnino po zakonu za priznanje izjemnih pokojnin, pa je v prenosu pokojnine na družinske člane. Po smrti športnika, ki prejema izjemno pokojnino, njegovi svojci niso upravičeni do tega izjemnega dela vdovske ali družinske pokojnine. Medtem pa jo ovdoveli partnerji ali otroci izjemnega kulturnika lahko prejemajo v izjemni višini. Koliko je takšnih svojcev pokojnih kulturnikov za lani podatka ni. Po podatkih ZPIZ-a pa jih je bilo lani na vseh področjih skupaj 75. Glede na ta dvojni sistem, je pomembno vprašanje, ali namerava država to poenotiti. Barbara Koželj Podlogar, v. d. direktorica Direktorata za ustvarjalnost na Ministrstvu za kulturo pravi, da bo to še stvar resnega premisleka, ko se bo zakonodaja spreminjala.

Za vse naštete izjemne pokojnine 225 kulturnikom, športnikom, redkim ostalim ter ovdovelim partnerjem ali otrokom umrlih izjemnih posameznikov je šlo lani iz proračuna 1,5 milijona evrov.

Tudi nekaterim nekdanjim politikom proračun dodaja k pokojnini

Poleg kulturnikov in športnikov z izjemnimi pokojninami je seveda vprašanje, kako so stvari urejene za politike. Po posebnem predpisu dodatek k svoji pokojnini prejema nekdanji predsednik države Milan Kučan, in sicer do 80 odstotkov plače trenutnega predsednika države. Skupaj to pomeni okoli 4.800 evrov bruto. Neto pa prejme 3.150 evrov, od tega je 1.200 evrov dodatka iz proračuna, je sporočila Kučanova nekdanja svetovalka, Špela Furlan. Ta dodatek so konec leta 2012 sicer ukinili, a ga po burni razpravi v parlamentu zanj ohranili.

Izpostaviti velja še pokojnine nekaterih nekdanjih poslancev in funkcionarjev, prvih v samostojni državi. Leta 1992 so namreč poslanci, takrat uradno še delegati v Skupščini, zase in za druge funkcionarje uzakonili ugodnejše pogoje za upokojevanje. Upokojili so se lahko s 25-imi leti pokojninske dobe. Torej moški 15 let, ženske pa 10 let prej kot je veljalo splošno za državljane. Ob tem je bil odmerni odstotek pokojnine nekoliko višji kot po sicer veljavnih predpisih za toliko let delovne dobe. To razliko proračun pokriva še danes, lani za blizu 50 nekdanjih politikov okoli 120 tisoč evrov. Ustavno sodišče je zelo hitro, leta 1994, to odločbo razveljavilo, saj je bila preveč nesorazmerna s siceršnjimi pravili upokojevanja, obenem ni postavljala nobene starostne omejitve za upokojevanje ali določila minimalnega časa trajanja mandata na funkciji. Poslanci so tovrsten privilegij večkrat poskusili ponovno uveljaviti, a so bili pri tem vsakič neuspešni.