^{december 2021 I nazaj}

Trenutno izdatki za pokojnine v Sloveniji znašajo okoli 11 odstotkov bruto domačega proizvoda. Projekcije kažejo, kot navajajo v poročilu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), da se bodo ti izdatki do leta 2070 povišali na 15 odstotkov in bodo tako med najvišjimi, le še Italija bo imela takrat po projekcijah sodeč višji odstotek.

Pokojninski sistem in starejši v podatkih

Zaskrbljujočih podatkov je še več. V Sloveniji je razmerje med zavarovanci, ki trenutno vplačujejo v pokojninski sistem, in sedanjimi upokojenci 1 proti 1,5 – to sicer ni najslabše razmerje v zgodovini, leta 2013 in 2014 je padlo pod 1,4. Vendar je zdajšnje razmerje slabše kot v ostalih državah OECD, je izpostavil Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS): "Na drugi strani v Sloveniji prej odhajamo iz sistema zaposlovanja, mladi pa tudi nekoliko kasneje vstopajo na trg dela. Predvsem imamo torej težavo s stopnjo aktivnosti pri starejšem in mlajšem prebivalstvu."

Evropska komisija opozarja, da je imel leta 2018 vsak četrti upokojenec v Sloveniji pred upokojitvijo status brezposelne osebe, da se ta status torej uporablja za premostitev obdobja do upokojitve in za predčasen izstop s trga dela. Upokojitev tako v Sloveniji povprečno nastopi prej kot v ostalih državah. Predstavnica upokojencev, podpredsednica strokovnega sveta Zveze društev upokojencev Slovenije, Anka Tominšek pravi: "Znano nam je, da smo v naši državi po deležu aktivnih po 55-em letu starosti na repu. Vendar v vsem tem času zaposlitve starejših z ukrepi nismo spodbudili – nekatere smo sprejeli, vendar pa generalne politike nismo imeli."

Za pokojninski sistem je pomembno še dejstvo, da slovenski upokojenci preživijo tudi najdaljšo dobo v pokoju, moški povprečno 20 let in ženske 25 let. Na podlagi vseh teh podatkov je pomembno družbeno vprašanje – kako pokojninska blagajna to vzdrži in kako bo vzdržala v prihodnje.

"S pokojnino, za katero plačuješ, boš zgolj preživel"

Predstavnik mlade generacije, podjetnik Miha Lavtar, dvomi, da bodo vplačana sredstva omogočala dostojno življenje: "Ključen koncept ni toliko pokojninski, ampak bolj finančni. Torej, kaj potrebuješ v starosti, koliko sredstev, kako bo v finančnem svetu čez 15, 20, 40 let, ko se bomo upokojili. Prepričan sem, da bo takrat povsem drugače. In mislim, da kdor med mladimi računa, da bo prejemal državno pokojnino in s tem živel, razmišlja zelo narobe. Mislim, da bo lahko preživel. Ampak živel pa definitivno ne."

Tudi že desetletja nazaj so mladi menili, da je pokojninski sistem nevzdržen, tako Lidija Jerkič, danes predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, zase pravi: "Tudi jaz sem pred leti razmišljala enako – da nikoli ne bomo prišli do pokojnine. In sistem, za katerega smo mislili, da se bo sesul, je vzdržal. Verjamem da bo tudi ta sistem, predvsem prvi solidarnostni, vzdržal." Enako zase pravi celo zdaj že dolgoletni generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), Marijan Papež, ko je začel svojo službeno pot prav na pokojninskem zavodu: "Bil sem štipendist zavoda, zaposlil sem se v zavodu, pa nisem pričakoval, da bom dobil pokojnino."

Sistem je torej vzdržal do danes. A je pri tem potrebna izdatna pomoč države, tako za razliko med prihodki in odhodki kot tudi za vse predpisane dodatke in korektive, ki so se skozi leta nabral v pokojninski blagajni. Od šestih milijard evrov velike blagajne zavoda je morala država na podlagi zakona dodati 1,1 milijarde evrov. Lani je, izjemoma, k temu morala dodati sredstva povezana s covidom, skupaj torej 1,7 milijarde evrov. "S takimi parcialnimi rešitvami se izgubi povezava med višino pokojnine in višino vplačanih prispevkov," poudarja Papež, pa tudi "ruši načela pravičnosti" je dejala državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Mateja Ribič. Je pa tako v več državah, pravi Bojan Ivanc z GZS: "Parcialne rešitve v pokojninskem sistemu niso dobre. Ampak, politika ima tukaj različne interese in tudi v drugih državah pokojninsko blagajno uporabljajo še za kaj drugega. Sistemsko ne zagotavljam, da je to ustrezno, razumem pa, da je to neka politična realnost."

Labirint dodatkov k pokojninam in doplačevanja prispevkov

Realnost je tako 42 kategorij pokojnin, pri katerih država doplačuje dodatke, pa še okoli deset skupin oseb oz. poklicev, ki jim država plačuje vsaj del prispevkov. Največja kategorija je 88 tisoč upokojencev, ki so se upokojili z obema potrebnima pogojema. So namreč med tistimi, ki jim država, lani za skupaj okoli 21 milijonov, doplačuje k pokojnini do zneska zagotovljene pokojnine 620 evrov. Ta korektiv je bil uveden leta 2017, a ustvarja tudi nove nesorazmernosti, kot izpostavi prvi mož ZPIZ-a, Marijan Papež: "Prišli smo do situacije, ko ima nekdo za 40 let pokojninske dobe 620 evrov, nekdo za 39 let dobe pa 70 evrov manj." Upokojenci s takšno višino pokojnine na primer ne morejo pokrivati niti oskrbe v domu za starejše. Če pogledamo objavljene številke pri Skupnosti socialnih zavodov, je znesek za najmanj zahtevno oskrbo z običajno dvoposteljno sobo v najcenejšem domu za starejše, 590 evrov na mesec, komaj nekaj deset evrov nižji od zneska zagotovljene pokojnine. A cene domov za starejše se raztezajo vse do 1.090 evrov, za zahtevnejšo oskrbo so seveda še precej višje.

Današnji delovno aktivni generaciji se obeta enako, kar polovica zaposlenih dela s plačo manjšo od 1.600 evrov, kolikor bi ob trenutno veljavnih predpisih zadoščalo za pokojnino v višini 620 evrov.

Težava pa se začne že na drugem koncu, pri samem vplačevanju v pokojninsko blagajno. Ali kot na primer izpostavi Lidija Jerkič z ZSSS: "V Sloveniji imamo preveliko izbiro, 'samopostrežbo' osnov, od katerih se vplačujejo pokojnine. To se je recimo izrazito pokazalo ob podaljševanju dobe, ki se upošteva pri izračunu pokojnine. Še nekaj časa nazaj se je upoštevalo najboljših 10 let, pa potem 18 in zdaj 24 let. Nenadoma so se v tej skupini upokojencev z zagotovljeno pokojnino znašli tisti, ki so dolgo časa špekulirali, da je treba samo 10 let plačevati ustrezne prispevke. Zdaj pa so se znašli pod pragom zagotovljene pokojnine." Ilustrativen je podatek, da trenutno čez 80 odstotkov vseh samozaposlenih vplačuje najnižje možne prispevke v pokojninsko blagajno, tako bodo kasneje imeli tudi nizke pokojnine.

Kako poskrbeti za dostojno življenje v starosti – posameznika in družbe

Ob vsem omenjenem je drugi pokojninski steber, torej prostovoljno vplačevanje v dodatno pokojninsko zavarovanje, v Sloveniji šibko. Tudi OECD opozarja, da je drugi steber neučinkovit, saj zaradi nizkih vplačil ne zagotavlja dodatnih dohodkov k pokojnini. Miha Lavtar kot predstavnik mlajše generacije o tem, kako skrbeti za višje prihodke v starosti, pravi: "Načeloma nimamo druge možnosti in v pokojninsko blagajno vplačujemo. Verjamem pa da marsikdo, če bi obstajala možnost, ne bi plačeval in bi sam investiral za obdobje starosti. Zato je pomembno, da se vsak izobrazi in sam poskrbi za to, razprši sredstva."

Za državo pa je v bodoče glavna prioriteta "narediti pokojninski sistem transparenten in enostaven, ker je treba pridobiti zaupanje ljudi," ina da bo to prepričalo tudi mlade, meni Mateja Ribič s pristojnega ministrstva. Potrebna je torej pokojninska reforma, ki pa je povsem zastala, so se strinjali sogovorniki. Slovenija tudi ni izpolnila nekaterih priporočil OECD za spremembe – od povišanja starostne meje za upokovanje na 67 let, do upoštevanja celotne delovne dobe pri pokojninski osnovi. Tudi Evropska komisija opaža, da "niso bili sprejeti nobeni ukrepi za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema." A pri reformi bo bistveno, kot pravi Papež: "da ne bo naglice, da se reforma ne začne izvajati že takoj po uveljavitvi. Kajti včasih se je dogajalo, da so se morali ljudje v decembru odločati, ali se bodo na hitro upokojili, in nekateri se niso odločili pravilno." Lani se je vlada v Načrtu za okrevanje in odpornost po covidni krizi zavezala, da bo pokojninska reforma sprejeta do konca leta 2024.