^{junij 2020 | nazaj}

Zaprtje hotelov, gostinskih obratov, meja in ostali ukrepi, s katerimi so vlade poskušale zajeziti epidemijo novega koronavirusa, so omejili pretok blaga in povzročilI motnje v kmetijstvu. Ravno kriza je pokazala in poglobila probleme neusklajenosti ponudbe in povpraševanja v določenih kmetijskih panogah – imeli smo presežke mleka in govedine, obenem je primanjkovalo sadja, zelenjave, žit in svinjine.

Želja po prepovedi uvoza za reševanje viškov

Pridelovalci in predelovalci mleka so čez noč ostali brez italijanskih kupcev za približno 150 tisoč litrov mleka na dan, prodaja mesa je zaradi zaprtih menz, šol, hotelov, gostinskih obratov itd. padla za 25–40 %, pandemija je v prvih tednih povzročila 80 % upad izvoza mesa.

Prav zaradi omenjenih viškov so nekateri, predvsem nekatere območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, pozivali k prepovedi uvoza govejega in svinjskega mesa. Franc Režonja, vodja Območne enote KGZS Murska Sobota pove, da so se za predlog odločili iz preprostega razloga: "Da bi se povpraševanje v Sloveniji dvignilo pri domači pridelavi in zmanjšalo pri uvoženi pridelavi. Ko je bila meja zaprta in nismo mogli prodajati v tujino, je živina stala in kmetje so bili v velikih problemih."

Do uresničitve predloga ni prišlo, je pa kmetom z lobiranjem uspelo, da je vlada v zakon o interventnih ukrepih v kmetijstvu zapisala, da lahko v izjemnih primerih oziroma če zaradi epidemije ni mogoče na drug način zagotoviti zadostne oskrbe s hrano, omeji ali prepove tako uvoz kot izvoz hrane.

Na določbo zakona je nemudoma reagirala Evropska komisija, komisar za notranji trg Thierry Breton in komisarka za zdravje in varnost hrane Stella Kyriakide sta Sloveniji poslala opozorilno pismo, da tak ukrep "vzbuja resne pomisleke glede prostega pretoka blaga, saj bi njegovo izvajanje lahko imelo obsežne posledice za enotni trg" in še, da obžaluje, da so slovenski organi zakon priglasili šele po njegovem sprejetju, ker je to "Komisiji in državam članicam preprečilo, da bi izdale odzive, v katerih bi lahko obravnavale morebitna vprašanja pred njegovim sprejetjem."

V ozadju je potekal boj za prodajo viškov – predvsem so ostali tistim pridelovalcem, ki niso imeli sklenjenih dolgoročnih pogodb in so pred krizo svoje pridelke prodajali na prostem trgu, da bi dosegali višje cene. Mlekarji so se organizirali, viške mleka so odkupile slovenske mlekarne, ki so nadomestne trge našle tudi na Hrvaškem, nekaj predelanega mleka so prodale tudi Zavodu za blagovne rezerve, katerega je za nakup dodatnih rezerv v marcu zadolžila vlada. Govedorejcem pa je zaradi pritiska na klavnice in 20 % izpada prihodka v sektorju vlada podelila pomoč 100 oz. 167 evrov na glavo goveda, če so se rejci odločili za zakol, prodajo ali izvoz goveda.

Višje cene mesa na trgovinskih policah, nižje odkupne cene v klavnicah

Ob tem pa v oči bode dejstvo, da so se v času epidemije končne cene živil za potrošnika podražile, kljub temu, da so cene odkupa od kmetovalcev padale.

Podatki Statističnega urada in Agencije za kmetijske trge pri govejem mesu na primer kažejo, da so se cene v trgovinah maja letos glede na februar zvišale povprečno za 1,7 %, klavnice pa so v istem obdobju odkupovale goveje meso od kmetov za povprečno 8,2 % nižjo ceno – klavnica je za kilogram mesa mladega bika dobre kakovosti v februarju 2020 plačala 3,4 evre, v maju pa 3,1 evra. Še nekoliko večjo razliko v omenjenem obdobju je lahko opaziti pri svinjini, kjer je cena, po kateri je klavnica od kmetovalca kupovala meso, povprečno padla za 13,8 %, medtem ko se je cena mesa na trgovskih policah dvignila za povprečno 1,8 %.

Razloge za to anomalijo lahko najdemo v šibkejših živilskih verigah. Pri perutnini, kjer so verige močnejše, se je na primer v istem obdobju odkupna cena v klavnicah zvišala za 1,7 %, potrošnik pa je perutnino kupoval po povprečno 0,2 % nižji ceni. Zaradi poslovnih skrivnosti cene mesa pri vmesnih členih verige pa ostaja vprašanje, kdo je v celotni živilski verigi od tega imel največ – klavnica, predelovalni obrat ali trgovec?

Kmetom vrsta pomoči v protikorona paketih

Poleg že omenjene pomoči govedorejcem je vlada kmetovalcem pomagala z vrsto drugih ukrepov iz protikorona paketov. V prvem paketu so določena finančna nadomestila kmetovalcem v sektorjih, ki so utrpeli najmanj 20 % izpad dohodka: gozdarjem 112,4–1.200 evrov na hektar, vinogradnikom 629,21 evrov na hektar, rejcem drobnice 78 evrov na glavo živine, nosilcem dopolnilne dejavnosti pa 100–3.000 evrov. Ob tem je bil kmetovalec v primeru nezmožnosti opravljanja dejavnosti upravičen do mesečnega temeljnega dohodka, enako kot samostojni podjetniki, in tudi do oprostitve plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja, do solidarnostnega dodatka za starejše člane kmetij v višini 150 evrov, do finančne pomoči zaradi bolezni za kmetovalca, ki se je okužil s koronavirusom, oprostitve plačila akontacije dohodnine itd. V prvem protikorona paketu je v pomoč kmetijsko predelovalnemu sektorju še določeno, da morajo javni zavodi do konca leta 2020 nabaviti najmanj 50 % kmetijskih pridelkov in živil, ki so bila pridelana in predelana na območju Slovenije, če letna vrednost javnega naročila ni višja od 214 tisoč evrov brez davka, kolikor je meja za objavo v Uradnem listu Evropske unije. Skladno z ukrepi iz drugega protikorona paketa so kmetje oz. kmetijski sektor upravičeni še do poroštva države pri posojilih.

Če se je vlada v prvem protikorona paketu dotaknila predvsem dejavnosti, kjer so se pojavljali viški, je v kasnejšem, tretjem protikorona paketu pripravila spodbude za povečanje samooskrbe. Do konca tega leta bo namreč kmetovalec lahko postavil enostavni rastlinjak na zemljiščih slabše kvalitete brez predhodne izvedbe presoje vplivov na okolje, enako velja pri postavitvi namakalnih sistemov za omenjene rastlinjake, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa bo sofinanciralo še izgradnjo vrtin za izkoriščanje geotermalne energije v rastlinjakih. Prav tako bo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov znižal cene zakupnin kmetijskih zemljišč, v brezplačni zakup pa bo za dobo 10 let oddal zaraščena zemljišča.

Koliko pa znaša skupna vsota vseh državnih pomoči za kmetovalce in predelovalce pristojna ministrstva ne vedo.