^{junij 2020 | nazaj}

Povprečen Slovenec je lani porabil 129 kg sadja, 123 kg zelenjave in 118 kg žit oz. žitnih izdelkov. To so živila, ki jih porabimo največ, hkrati smo pri njih precej odvisni od uvoza. Glede na svoje potrebe v Sloveniji pridelamo 74 % žit, 44 % zelenjave in 30 % sadja. Nizka stopnja samooskrbe je tudi pri svinjskem mesu in krompirju.

Slaba organiziranost zelenjadarjev

Strokovnjakinja za zelenjadarstvo iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor Miša Pušenjak meni, da so vzroki za nizko samooskrbo kompleksni, še posebej na področju zelenjave, kjer so kmetje nepovezani: “Naši kmetje so premajhni, da bi lahko konkurirali na odprtem trgu, kjer so zelo nizke odkupne cene in prevladujejo trgovci, ki določajo ritem življenja. Ne morejo konkurirati oz. ne morejo se pogajati in zlobirati ničesar, ker vsak dela samo zase. Dejstvo je, da so tudi zadruge zatajile že na začetku, ko so se konstituirale, ker jih zelenjava takrat ni zanimala.”

Tudi trgovci pojasnjujejo, da slovenski pridelovalci predvsem sadja in zelenjave ne pridelajo dovolj oz. je ne pridelujejo čez celo leto. “V teh tednih prihajajo še kumare, paprika, zelje in druga zelenjava, ki trenutno že počasi zori pri slovenskih pridelovalcih – ostalo pa uvažamo, pretežno iz Italije, Španije, tudi iz držav Južne Amerike in podobno,” pravi Tina Cipot iz trgovine Lidl. Po podatkih Statističnega urada smo lani uvozili slabih 9 tisoč ton solate, od tega kar 80 % iz Italije, od koder je velik del uvožene zelenjave, na primer skoraj ves uvožen radič, 92 % špinače, 87 % zelene, 65 % fižola in prav toliko uvoženih jajčevcev.

V primerjavi z zelenjavo je pri mleku, kjer smo 127 % samooskrbni, zgodba ravno obratna. Tržna veriga je dobro vzpostavljena, pridelovalci in mlekarne so povezani. Dobro smo samooskrbni tudi pri perutnini in govejem mesu. Kljub temu smo lani, predvsem iz Italije, Češke in Poljske, uvozili več kot 20 tisoč ton govejega mesa ter slabih 22 tisoč ton perutnine, ki k nam pride pretežno s Hrvaške, Poljske, iz Avstrije itd.

Ekološka pridelava na desetini kmetijskih zemljišč

Zelo nizka stopnja samooskrbe je tudi pri ekološko pridelani hrani, saj je uvozimo kar okoli 80 %. Ker slovenski pridelovalci že za domači trg ne pridelajo dovolj ekološke hrane, je tudi izvoza zelo malo. Ravno majhen obseg pridelave pa je problem pri prodoru na tuje trge, čeprav obstaja tržni potencial za izvoz ekoloških živil. Konkretno pri vinu, govejem mesu ter mleku in mlečnih proizvodih, ki bi jih lahko izvažali v Avstrijo. Pri vinu se kaže potencial tudi za izvoz v ZDA in na Kitajsko, žito v Rusijo, bučno olje v Dubaj in hmelj v Francijo.

Vse večjega pomena ekološkega kmetovanja se zaveda tudi EU z Evropsko komisijo na čelu. Ta je namreč pred kratkim izdala strategijo, katere cilj je, da bi se do leta 2030 na vsaj četrtini vseh zemljišč v EU izvajalo ekološko kmetovanje. Če želi Slovenija ta cilj doseči, bo morala precej povečati količino zemljišč namenjenih ekološkemu kmetovanju. Lani se je namreč z ekološko pridelavo ukvarjalo 5 % vseh slovenskih kmetij, ki so pridelovale na desetini vseh slovenskih kmetijskih površin.