^{marec 2020 | nazaj}

OECD je že leta 2016 izdal mnenje, da je v Sloveniji razmerje med socialnimi transferji in minimalno plačo premajhno. Zato nekateri razmišljajo ali je vredno hoditi v službo spet drugi z zakonskimi obvodi iščejo dodatne finančne ugodnosti.

Primerjava družine z minimalno plačo in družino z brezposelnima staršema

Z letošnjim letom se je minimalna plača zvišala na 940 evrov bruto oz. 700 evrov neto, prejema pa jo 41 tisoč ljudi oz. 5,6 % vseh zaposlenih. Kolikšen je torej razpoložljiv dohodek štiričlanske družine, kjer starša delata za minimalno plačo otroka pa hodita v vrtec oz. šolo? Izračune smo naredili s pomočjo Ministrstva za delo in zneske primerjali z enako družino, kjer sta starša brezposelna in živijo od socialne pomoči. Pri tej primerjavi gre za hipotetičen primer, ki nam da oceno primerjave obeh družin. V izračunu se namreč ne upoštevajo vse spremenljivke, kot so npr. regres, stroški in plačilo prevoza in malice, izredna denarna socialna pomoč in pomoč humanitarnih organizacij. Predpostavka pa je, da ta družina nima nobenega premoženja.

Družina z dvema minimalnima plačama prejema 162 evrov otroškega dodatka, kar pomeni, da njihov mesečni dohodek znaša 1.562 evrov. Na drugi strani družina z brezposelnima staršema prejme 246 evrov otroškega dodatka in 907 evrov socialne pomoči - to je 1.153 evrov mesečnih dohodkov. Čeprav ima ta družina manj mesečnih prihodkov, pa so upravičeni do oprostitev plačil, in sicer obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter slabih 13 evrov RTV prispevka, ter tudi do višjih subvencij. Država in občine jim krijejo 90 % cene vrtca, kar je še 10 % več kot družini z minimalno plačo. Obe družini imata še enako subvencionirano malico in kosilo šolajočega otroka. Pri upoštevanju vseh teh subvencij in oprostitev plačil, se izkaže, da ima družina z brezposelnima staršema na koncu meseca za slabih 130 evrov manj stroškov.

Ko potegnemo črto pod dohodki in stroški, družini na minimalni plači preostane 280 evrov več razpoložljivega dohodka. Za marsikoga je ta razlika vseeno tako majhna, da dvakrat premisli, ali je morda vseeno bolje biti doma.

Se splača prijaviti fiktivni naslov?

Ena izmed možnih zlorab socialnih transferjev je prijava fiktivnega prebivališča enega starša in s tem lažno prikazovanje ločenega življenja. Na CSD sicer zahtevajo dokaze o ločenem življenju, a kot pravijo, je to v praksi težko preveriti.

Pogledali smo, kaj se zgodi z dohodki in stroški zgoraj omenjene štiričlanske družine na minimalni plači, če en izmed staršev prijavi fiktivno prebivališče. V tem primeru je glavni dohodek - na papirju tričlanske družine - le 700 evrov minimalne plače, drugi starš pa mora na primer plačevati 163 evrov preživnine za oba otroka. Družini se za slabih 50 evrov poviša otroški dodatek in prejmejo za slabih 55 evrov denarne socialne pomoči. Dodatne koristi pa se ne končajo tu, saj je starš, ki uradno živi z otroki, oproščen plačila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v višini 35 evrov in RTV prispevka. Njihov uradni mesečni razpoložljiv dohodek znaša dobrih tisoč evrov, vendar pa imajo na voljo še preostanek plače drugega starša po plačilu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in preživnine. Družina fiktivnega samohranilca ima torej 1.540 evrov razpoložljivega dohodka oz. dobrih 150 evrov več od družine, kjer so vsi družinski člani prijavljeni na istem naslovu. Razlika med razpoložljivim prihodkom med obema družinama pa do določene meje narašča s tem, ko narašča plača drugega, fiktivno odseljenega starša.

Da problem ni tako marginalen, govori tudi dejstvo, da je bila lansko leto oblikovana Medresorska delovna skupina, ki preučuje problematiko prijave fiktivnih prebivališč posameznikov in njihovih otrok. To se nanaša tako na omenjen primer, kot na primere družin, kjer otroci dejansko ne prebivajo v Sloveniji in zato družine neupravičeno prejemajo otroške dodatke.