^{marec 2020 | nazaj}

Prag tveganja revščine za posameznika po zadnjih podatkih znaša 662 evrov. Ta meja je torej za dobro polovico višja, kot trenutno znaša osnovni znesek minimalnega dohodka - 402,2 evra, ki je obenem cenzus oz. meja, do katere je posameznik upravičen do denarne socialne pomoči. To, ali denarno socialno pomoč prejme, pa ni odvisno le od njegovih dohodkov, pač pa tudi od njegovega premoženja. In sicer ima posameznik lahko na računu do 1.206 evrov prihrankov, v lasti hišo ali stanovanje, v katerem živi in ima prijavljeno stalno prebivališče, vredno do 120 tisoč evrov, 11.261 evrov vreden avtomobil itd., pa se to po zakonu ne šteje v premoženje.

Pri tem je pomembno, da lahko že manjša vsota kakšnega drugega premoženja pomeni izgubo pravice do socialne pomoči. Najlažje to ponazorimo s primerom: če nekdo nima ničesar od zgoraj naštetega, ima pa za 2.000 evrov vrednosti delnic - do socialne pomoči ni upravičen, saj si s prodajo le teh lahko zagotovi tri mesece življenja s po 400 evri na mesec.

Med zgoraj naštetimi kriteriji je za vračanje transferja od leta 2017 pomembna vrednost hiše. Če je ta vrednejša od postavljene meje 120 tisoč evrov, bo prejemnik, v kolikor bo sploh dobil transfer, moral prejeto vsoto vračati, država se v tem primeru lahko tudi zavaruje z vpisom zaznambe na nepremičnine.

Varstveni dodatek tudi upokojencem s polno delovno dobo

Če znesek 402 evra denarne socialne pomoči omogoča le golo preživetje, je drugače pri varstvenem dodatku, do katerega so upravičeni starejši upokojenci, ki ne delajo, ali osebe, ki so trajno nezmožne za delo. Tu je cenzus postavljen nekoliko višje, pri znesku 591,2 evrov. To je še vedno pod pragom tveganja revščine, vseeno pa poleg preživetja omogoča tudi nakup trajnih potrošnih dobrin, kot je, na primer, nakup hladilnika po okvari.

Število vseh oseb, ki so prejele pokojnino nižjo od meje 591 evrov, je bilo decembra 2019 sicer 238 tisoč, med njimi so tako prejemniki družinskih, vdovskih, invalidskih kot tudi starostnih pokojnin. Pri tej že tako ranljivi skupini starejših, kjer je stopnja tveganje revščine najvišja, pa je težava države še posebej naslednja: meje 591 evrov s svojo pokojnino ne dosegajo niti nekateri upokojenci, ki so oddelali t. i. polno delovno dobo in ob tem zadostno vplačevali v pokojninsko blagajno. Podatka o tem, koliko je takšnih upokojencev, ZPIZ ni nikoli beležil. Oceno in kasneje tudi izračun so prvič pripravili na našo prošnjo.

Upokojencev, ki imajo nizke pokojnine, je torej mnogo več, kot število razdeljenih varstvenih dodatkov. Tega je januarja 2020 namreč prejelo 21.086 oseb. V lanskem letu je bilo sicer izplačanih skupno 39,1 milijona evrov varstvenih dodatkov povprečno 20.346 osebam na mesec. Eden od razlogov, zakaj se nekateri z nizkimi dohodki ne odločijo za uveljavitev varstvenega dodatka, je po eni strani zakonsko določilo, da so otroci dolžni preživljati svojega starša, čemur se iz osebnih razlogov marsikateri možni upravičenec odpove. Po drugi strani pa je prisoten strah pred vračanjem transferja in s tem možno omejitvijo dedovanja, kar pa je bilo do zneska hiše ali stanovanja 120 tisoč evrov, odpravljeno že leta 2017.

Manj brezposelnih, a več sredstev za denarno socialno pomoč

Za denarno socialno pomoč je lansko leto država izplačala 246 milijonov evrov povprečno 90.899 osebam na mesec. Če temu dodamo še izplačilo izrednih denarnih socialnih pomoči, je država za vse skupaj namenila 292,9 milijonov evrov za socialne pomoči.

Število upravičencev do omenjenih dveh transferjev se v zadnjih letih do leta 2019 povečuje, enako tudi izplačani zneski zanje, čeprav se je višal BDP in je bilo brezposelnih vse manj. Za ilustracijo - leta 2015, ko je bilo povprečno registriranih brezposelnih 113 tisoč oseb, je država za denarno socialno pomoč 80.510 osebam izplačala skupno 171 milijonov evrov. Medtem pa je bilo lansko leto teh upravičencev 10 tisoč več in skupni znesek za 75 milijonov evrov višji in to ob povprečno 74 tisoč brezposelnih osebah.

Eden glavnih razlogov za višje število in zneske denarnih socialnih pomoči je višanje cenzusa osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je na primer še v začetku leta 2015 znašal 269,2 evra, danes pa, kot omenjeno, znaša 402,2 evra. Tako več oseb pade pod cenzus in to kljub temu, da so se v tem obdobju višale tudi plače in je zaposlenih več ljudi.

Letos manj za denarne socialne pomoči, več za vključevanje brezposelnih

Sodeč po državnem proračunu bo letos za denarne socialne pomoči namenjenih 10 milijonov evrov manj kot lansko leto. Obenem pa se na ta račun višajo sredstva namenjena za Aktivno politiko zaposlovanja, torej za izobraževanja, usposabljanja, subvencije itd. z namenom izboljšanja vključevanja brezposelnih v zaposlitve. Tu pridemo torej do naslednjega razhajanja - da namenjamo vse več za brezposelne ob tem, ko je teh vse manj. Leta 2019 je bilo za Aktivno politiko zaposlovanja na Zavodu RS za zaposlovanje izplačanih 58 milijonov evrov, letos je za to namenjenih 82 milijonov evrov.

Znotraj tega naraščajo na primer sredstva in število vključenih v neformalna izobraževanja in usposabljanja. Lansko leto so za 5.599 brezposelnih namenili 2,8 milijonov evrov, letos bodo namenili okoli 3,7 milijonov evrov za predvidoma 6.500 vključitev. To pa je že na ravni števila vključenih v letu 2015, ko je bilo brezposelnih še 113.000 oseb - torej 35 tisoč več, kot jih je trenutno.