^{marec 2020 | nazaj}

Nobena institucija v Sloveniji nima skupnega podatka koliko sredstev država namenja za socialo. V skupnem znesku so zbrana le sredstva, ki jih državne institucije namenjajo za socialno varnost, vendar ta podatek ne zajema vseh socialnih transferjev. Sredstva za socialno varnost niso le v domeni pristojnega ministrstva za delo. Denar za socialno varnost imata v svojem proračunu tudi Ministrstvo za kulturo in Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Ministrstvo za delo prikazuje sredstva na različnih koncih - 1,2 milijarde evrov za socialno varnost, nato pa še ločeno nadomestila za brezposelne, subvencioniranje šolske prehrane in državne štipendije.

Enaki transferji - različna ministrstva

Denar je za povsem enake socialne transferje razpršen po različnih ministrstvih. Razpršena delitev denarja je na primer pri prehrani šolajoče mladine, kjer so sredstva razdeljena med Ministrstvom za delo in Ministrstvom za izobraževanje, prevozi mladine so razdeljeni med Ministrstvom za izobraževanje in Ministrstvom za infrastrukturo, državne štipendije so razdeljene med Ministrstvom za delo in Ministrstvom za kulturo.

Sredstva za migrante so razdeljena med tremi ministrstvi pristojnimi za delo, notranje zadeve in izobraževanje ter Uradom Vlade za migrante. MIZŠ podatkov ne beleži posebej za migrante, ampak skupno za vse šolajoče tuje učence. Urad Vlade za migrante pa načrtovane številke za leto 2020 nima, saj je ta odvisna, kot so sporočili, od velikosti in prihodkov družin pri pravici do povračila stroškov nastanitve na zasebnem naslovu. Za migrante je letos načrtovanih slabih 786 tisoč evrov in to skupaj le na Ministrstvu za delo in Ministrstvu za notranje zadeve.

Socialni transferji iz občinskih proračunov

Sredstva za socialne transferje namenjajo tudi občine. Iz letnih poročil občin za leto 2018 smo sami izločili sredstva občin za socialne transferje - skupno je vseh 212 slovenskih občin namenilo okrog 375 milijonov evrov.

Iz občinskih proračunov se financirajo subvencije najemnin in vrtcev, obvezno zavarovanje za nezaposlene občane, regresiranje oskrbe v domovih za ostarele, družinskega pomočnika in pomoči na domu. Subvencioniranje vrtcev si delijo občine in Ministrstvo za izobraževanje, subvencioniranje najemnin pa občine in Ministrstvo za okolje in prostor. Kot omenjeno, pretežno občine plačujejo obvezno zavarovanje, dopolnilno, in to zgolj po potrebi oziroma ob nastalem dogodku, pa Ministrstvo za zdravje. Plačevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja je dodatno razpršeno. Za prejemnike denarne pomoči ga, kot rečeno plača občina, razen če je prejemnik le te upokojenec - potem ZPIZ, ali če gre za trajnega prejemnika, potem plačilo prevzame ministrstvo pristojno za delo. Za prejemnike nadomestil o brezposelnosti zavarovanje plača Zavod za zaposlovanje, za nekatere samozaposlene v kulturi in za verske uslužbence plača Ministrstvo za kulturo, za zapornike in pripornike pa Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij.

Skupaj sredstva za socialo - skoraj 2 milijardi evrov

Sredstvom iz državnega proračuna smo prišteli tudi sredstva iz občinskih proračunov. Tako pridemo do številke slabih 2 milijardi evrov za socialo. Ob tem so lani tri največje humanitarne organizacije, Rdeči križ, Karitas in Zveza prijateljev mladine, skupaj razdelile čez 18 milijonov evrov humanitarne pomoči.

Manj za denarno socialno pomoč, več za informacijsko podporo

Sredstva za socialno varnost na Ministrstvu za delo so se letos v primerjavi z lanskim letom povečala za 29,7 milijonov evrov. Obenem pa so se sredstva za denarno socialno pomoč v letošnjem proračunu zmanjšala za 10 milijonov evrov.

Na drugi strani so se za 8 in pol milijona evrov povečala sredstva za urejanje sistema in podporne dejavnosti, kamor sodi tudi informacijska podpora Centrov za socialno delo. Zanjo je ministrstvo lani odštelo 2,7 milijona evrov - samo za vzdrževanje, obdelavo podatkov in nadgradnje sistema. Za primerjavo - Ministrstvo za javno upravo je za enake usluge plačalo 110 tisoč evrov za sistem, ki vključuje oziroma bo vključeval vse organe državne uprave.

Podjetji, ki za Ministrstvo za delo izvajata pretežni del informacijske podpore, sta Comland, v lasti Tomaža Pogačnika, in Rais, v lasti Damjana Cerka in Željke Prijon Iveta. Obe podjetji veljata za monopolni na tem ministrstvu, saj en informacijski sistem upravljata že okoli 20 let. Pred mesecem dni sta skupaj še z enim podjetjem znova dobili posel za omenjene storitve - in sicer v višini 23,6 milijona evrov za naslednjih 8 let. Pri tem je zanimivo, da nam je ministrstvo poslalo odgovor, da je bilo na razpisu izbrano podjetje ISA.IT, zamolčalo pa, da sta zraven še vedno tudi podjetji Comland in Rais.

Da gre za razkošne zneske kaže tudi namera Ministrstva, da bi del teh storitev začeli opravljati sami. Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pravi, da: “ravno iz tega razloga smo tudi mi vzpostavili analitski oddelek na ministrstvu, ki bo v relativno kratkem času pretežni del teh obdelav, ki se tičejo poizvedb, proizvajal, sproduciral sam. Tudi zaradi tega, ker ocenjujemo, da so ti stroški - pa ne pravim, da jih neupravičeno zaračunavajo, ampak glede na količino in obseg poizvedb, je tega preprosto preveč.”