^{december 2018 | nazaj}

Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ), ki je začela delovati leta 1956, danes prispeva povprečno tretjino elektrike, ki jo porabimo v Sloveniji. Ko so se stari bloki začeli približevati, nekateri pa celo že presegli načrtovano količino obratovalnih ur, se je v Šaleški dolini rodila ideja o novem bloku termoelektrarne. Današnji očitki, tudi policije, se nanašajo na dejstvo, da istočasno niso razmišljali o rekonstrukciji že obstoječih blokov 4 in 5. Bistvo zgodbe je namreč Premogovnik Velenje, ki mu je predvsem takratni direktor Milan Medved želel podaljšati obratovanje, to naj bi se po načrtih izteklo leta 2027. Najbolj pikri bi danes rekli, da je premogovnik rabil kurilnico. Novi blok 6 pa je bil istočasno dobra priložnost tudi za zasebne zaslužke.
Projekt TEŠ 6 so akterji bolj ali manj izpeljali po preverjenem sistemu izvršenih dejstev. Če ni šlo drugače, so zaobšli zakone in pravila igre. V policijskih, tožilskih in sodnih dokumentih danes lahko beremo ugotovitve zavajanja s količino zalog premoga, s ceno, predvsem pa usklajeno akcijo pri izbiri francoskega koncerna Alstom za dobavitelja opreme.

Končna vrednost projekta: 1,4 milijarde evrov

Pogodba med TEŠ-em in Alstomom, ki so jo v Parizu leta 2008 podpisali takratni direktor TEŠ-a Uroš Rotnik ter člana vodstva HSE-ja Jože Zagožen in Viljem Pozeb, je določala vrednost novega bloka 798,8 milijona evrov. Danes vemo, da je cena narasla na 1,4 milijarde evrov. Cena se je neprestano spreminjala. Bistvena točka, ki je odprla vrata podražitvam, je bil podpis t. i. rezervacijske pogodbe in predvsem sprememba le te. Na osnovi rezervacijske pogodbe je TEŠ plačal Alstomu nekakšen avans v višini 25 milijonov evrov. Tega zneska kasneje niso upoštevali v poračunu. S spremembo rezervacijske pogodbe pa so izločili stroške montaže, ki so znašali 186 milijonov evrov in spremenili eskalacijsko lestvico zaradi katere je moral TEŠ plačati 97,5 milijona evrov.

Leto dni in pol po podpisu pogodbe je prišlo za projekt TEŠ 6 do drugega pomembnega dogodka. December 2009 je bil po pogodbi namreč datum, ko mora TEŠ nakazati prvi obrok plačila Alstomu, sicer je lahko pogodba nična, partnerja pa se razideta brez finančnih posledic. Slovenija bi v tem primeru izgubila le 25 milijonov avansa. Kljub temu je TEŠ oz. HSE prvi obrok pravočasno poravnal. Še danes ostaja odprto vprašanje, kdo je za to vedel. Akterji trdijo, da je vedela celotna vlada, velik del takratne vlade trdi nasprotno. Direktor HSE-ja je bil takrat Borut Meh, direktor TEŠ-a Uroš Rotnik, predsednik nadzornega sveta HSE-ja Franc Žerdin, minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, finančni minister France Križanič.