Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gost tokratnega intervjuja je letošnji prejemnik nagrade Frana Milčinskega – Ježka, Boris Cavazza. Igralec, pevec, režiser in scenarist Boris Cavazza je govoril o začetkih kariere, ko se je navduševal nad boksom, pomorstvom in igralstvom, o številnih udarcih, ki mu jih je zadalo življenje, in seveda o svojih vlogah v filmih, televizijskih nadaljevankah in gledališčih, za katere je prejel pravzaprav vse možne nagrade. Zadnja leta se pogumno spopada z zdravstvenimi težavami, bolj kot kadar koli prej pa odpira vrata v svojo zasebnost, intimnost in govori tudi o svoji ljubezni do Ksenije Benedetti. Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Gost Intervjuja je Janko Petrovec. Odraščal je v Preboldu. V Devinu v Italiji je obiskoval Jadranski zavod združenega sveta in tam maturiral, nato pa se je vpisal na študij angleškega jezika s književnostjo in študij primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani je diplomiral leta 1997. Leto pozneje je postal član igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Leta 2008 se je zaposlil na Radiu Prvi Radia Slovenija. Od leta 2016 je bil dopisnik RTV Slovenija iz Rima in Vatikana. Danes je odgovorni urednik Radia Koper. Voditelj: Edvard Žitnik
Izjemen poznavalec problematike energije, podjetnik Gregor Novak, je že uvodoma pojasnil, kaj bodo novi vladni predpisi pomenili za odjemalce električne energije. Na vidiku so znatne podražitve, ki bodo še posebej vplivale na večje porabnike – na podjetnike in kmete ter vse tiste, ki so vlagali v sončno energijo. Posebno boleče je to, da bo vlada po žepu udarila tiste, ki so investirali v zeleni prehod, torej v opustitev fosilnih goriv ter v gradnjo sončnih elektrarn. Zelo se bo namreč podražila omrežnina, odjem električne energije pa se bo v času največje porabe podražil celo za 500 odstotkov, pojasnjuje Novak. Številne gospodarske dejavnosti se porabi energije v tem času ne morejo odpovedati, zato bo to zanje veliko breme. Gost Intervjuja je soustanovitelj Skupine Sonce in direktor družbe SunContract, ki je promovirala gradnjo sončnih elektrarn po prejšnjem sistemu letnega obračuna. Vlada pa je predpise za nazaj spremenila in SunContract nastalo škodo zaračunava investitorjem, ki so bili očitno zavedeni. Spreminjanje pogojev gospodarjenja s sončnimi elektrarnami je velik udarec za podjetja, ki gradijo sončne elektrarne. Gost je odgovarjal tudi na vprašanja o slabih straneh sončne energije. Kadar je te energije proizvedene največ, takrat je tudi najcenejša. Ko je energije preveč, pride celo do »negativne« cene in tisti, ki energijo takrat ustvarja, ima izgubo. Gregor Novak je omenil Kitajsko, ki obvladuje 90 odstotkov proizvodnje sončnih panelov in hranilnikov ter zgradi tudi največ sončnih elektrarn na svetu. Ocenil je, da je Evropa s selitvijo proizvodnje na Kitajsko in opustitvijo številnih gospodarskih dejavnosti pred desetletij naredila veliko napako. Tako jo je Kitajska na industrijskem in energetskem področju že prehitela. To velja tudi za avtomobilsko industrijo. V pogovoru je komentiral razmere na energetskem področju v Sloveniji in dejal, da ima pri nas sončna energija še potencial, a da se zaveda, da bi bilo treba tudi zgraditi novo jedrsko elektrarno. Pri tem je omenil jedrske reaktorje četrte generacije, ki imajo številne prednosti. Ena od teh je, da lahko kot gorivo uporabljajo radioaktivne odpadke. Z voditeljem Jožetom Možino sta se spraševala, ali je v državi ob slabo delujoči in s korupcijo zaznamovani eliti sploh mogoče zgraditi jedrsko elektrarno za pošten denar. Dotaknila sta se tudi fenomena TEŠ 6, pri katerem je bilo vnaprej jasno, da bo prinašal izgubo, a je bil projekt kljub temu izpeljan. Gost intervjuja Gregor Novak je bil zelo kritičen do zdajšnje oblasti ter njenega odnosa do podjetništva. Meni, da močan vpliv skrajno levih idej vladajočih pomeni stagnacijo in nazadovanje Slovenije v smeri Venezuele. Ob koncu se je dotaknil tudi »usihanja« Evrope. Razlog za to je po njegovem mnenju opuščanje krščanskih vrednot, ki so pripomogle k temu, da je stara celina pred stoletji postala središče sveta. Prepričan je, da je prihodnost Evrope in Slovenije v tem, da se spet začneta zavedati svojih korenin. Njegova izkušnja z mladimi, ki zdaj začenjajo svojo karierno pot, pa je pozitivna, tako da ni še vse izgubljeno. Voditelj: Jože Možina
Andraž Gombač je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenistike in primerjalne književnosti. Nato se je zaposlil pri časniku Primorske novice, kjer je bil tudi urednik kulturne redakcije. Leta 2023 se je pridružil ekipi založbe Beletrina. A morda pomembnejše od uradnih podatkov: Gombačeva diplomska naloga je posvečena Robertu Allenu Zimmermanu. Številnim to ime ne pomeni prav veliko, bolj pomenljivo pa je, če dodamo, da ga vesoljni svet pozna kot Boba Dylana. A Andraž Gombač je veliko več kot dylanolog; je poznavalec, ljubitelj in tudi strasten uporabnik popularne kulture. In kar ni nepomembno: je Primorec in Istran, torej z območja, kjer se prepletajo vplivi slovanske, romanske, germanske in še katere zgodovine in kulture. Voditelj: Edvard Žitnik
Milena Zupančič je del nacionalnega spomina že več kot pol stoletja. Poznamo jo kot Meto v Cvetju v jeseni, Mimiko v filmu Moj ata, socialistični kulak, glavne vloge pa je odigrala tudi v številnih drugih filmih in gledaliških predstavah doma in po svetu. Za svoje delo je prejela nešteto nagrad, od Borštnikovega prstana, Prešernove nagrade, več puljskih aren do Badjurove nagrade, bila je Slovenka leta. V tokratnem Intervjuju je z gledalci delila spomine na različna snemanja in sodelovanje z velikimi imeni slovenskega filma, anekdote in svoj pogled na bolezen in staranje. Tako kot gledališki oder je tudi televizijski studio napolnila s pozitivno energijo, in čeprav mislimo, da o njej vemo vse, je izdala marsikatero skrivnost. Nam pa jo je uspelo večkrat presenetiti, tudi s posnetki, ki jih ni videla še nikoli. Oddajo je pripravil in vodil Zvezdan Martić.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij. Voditelji: Jože Možina, Edvard Žitnik, Zvezdan Martić.
Dr. Milko Mikola je odličen zgodovinar in eden najboljših poznavalcev povojne represije v Sloveniji. Dr. Mikola je bil rojen v družini, ki je dejavno podpirala partizane, a sta bila tako mama kot oče po vojni zaprta, vsa družina pa je trpela zaradi obvezne oddaje. Študiral je zgodovino in jo tudi poučeval na srednji šoli, vendar je moral delovno mesto zapustiti potem, ko je opozoril na spolne zlorabe učenk, ki so jih zakrivili nekateri šolniki – člani komunistične stranke. Pozneje se je zaposlil v Celjskem arhivu in začel spoznavati gradivo o povojnem delovanju režima. Bil je tudi vodja Sektorja za popravo krivic in prvi vodja Študijskega centra za narodno spravo. V času, ko veliko govorimo o kršenju človekovih pravic in svoboščin v Gazi in Ukrajini, pogosto pozabljamo na razsežnost nasilja, ki ga je komunistični režim izvajal nad Slovenci in pripadniki drugih narodov na našem ozemlju. Dr. Mikola je v desetletjih delovanja to temo podrobno raziskal. Njegovo temeljno delo je Rdeče nasilje, za katerega je dobil tudi Zoisovo priznanje, letos poleti pa je izdal knjigo z naslovom Neoprostljivo, ki govori o komunističnih zločinih nad ženskami in otroki. Mikola dokaže, da je bi komunizem do teh skupin prebivalstva podobno nasilen kot nacizem. Kot izjemen poznavalec gradiva je bil osupel in prizadet, ko je sedanja vlada ukinila dan spomina na žrtve komunizma. Voditelj: Jože Možina
Gost oddaje Intervju je Robert Poredoš, dolgoletni dopisnik Slovenske tiskovne agencije iz Združenih držav Amerike. Agencijskega novinarja, ki pod svojimi besedili ni podpisan, bi težko prepoznali na ulici, če niste ravno iz Murske Sobote. Poredoš je nekakšen stric iz ozadja v slovenskem medijskem, diplomatskem in političnem prostoru: številni ljudje v vladi in drugi redno prebirajo izbor iz slovenskih medijev. Njegovo pisanje, poročila in analize o Združenih državah Amerike tako prek Slovenske tiskovne agencije pomembno vplivajo na naše védenje o tej državi. Voditelj: Edvard Žitnik
Gost nedeljskega pogovora bo Robert Pešut Magnifico. Človek nešteto obrazov je s svojimi pesmimi očaral občinstvo vseh starosti in okusov po Sloveniji, Balkanu in tudi drugje po svetu. Zakaj se je zapletlo z okoljevarstveniki glede koncerta v Tivoliju, kako je njegova pesem, ki opisuje dedkovo vrnitev s fronte v prvi svetovni vojni, postala stara srbska ljudska pesem, kako ženina multipla skleroza vpliva na njun vsakdan in kako se je svet spremenil v tridesetih letih njegove samostojne glasbene poti? Z Magnificom se je pogovarjal Zvezdan Martić.
Gostja oddaje Intervju je Brina Svit, s pravim imenom Brina Švigelj Mérat. V knjižnici je največ njenih del mogoče najti pod črko S, torej Svit. Brina Svit je plodna in nagrajena pisateljica, ki piše v francoščini. Manj znano pa je, da je napisala scenarij in posnela tudi dva kratka igrana filma ter dokumentarni film o francoski filmski ikoni Jeanne Moreau. Brina Svit živi in ustvarja v Franciji, zato lahko o tej državi, pa tudi o svojem delu, govori z avtoriteto intelektualke, pisateljice in državljanke, katere domovina je že štirideset let Francija. Voditelj: Edvard Žitnik
Gost intervjuja, ki ga vodi dr. Jože Možina, je vrhunski zgodovinar mlajše generacije, ki se je že uveljavil v tujini. Študijska pot ga je vodila od Univerze v Mariboru in Ljubljani do Budimpešte in Firenc, kjer je doktoriral na prestižnem Evropskem univerzitetnem inštitutu. Dr. Ivešić zadnja leta zelo uspešno vodi Študijski center za narodno spravo, ki z odlično izobraženo ekipo zgodovinarjev pridobiva status osrednje ustanove za raziskovanje totalitarizmov 20. stoletja in druge svetovne vojne ter je obenem servis za državljane, ki se srečujejo s to tematiko. Zadnji knjižni rezultat te ustanove je pretresljiva znanstvena monografija Pragovi nasilja, ki jo je uredila dr. Pavlina Bobič. Ivešić je nase opozoril že z raziskavo o prvaku SLS-a v času napada na Kraljevino Jugoslavijo dr. Francu Kulovcu. S strokovno ekspertizo je na podlagi virov ovrgel novodobni mit, češ da sta dr. Kulovec in dr. Krek z obiskom odpravnika poslov slovaškega veleposlanika dan pred bombardiranjem Beograda potrdila kolaboracijo s Hitlerjevo Nemčijo. Na podlagi raziskovanja Ehrlichovih stražarjev se je izkazalo tudi, da smo Slovenci med redkimi narodi, ki pred vojno in med njo nismo imeli omembe vrednega političnega združevanja, ki bi sledilo idejam fašizma ali nacionalnega socializma. Drugo polje njegovega raziskovanja so članki Milovana Đilasa, kjer dr. Ivešić podrobno pojasni njegovo specifično, tudi disidentsko vlogo v takratni Jugoslaviji. Intervjuvanec je v mnogočem specialist za zgodovino Titove Jugoslavije. Zlasti je raziskoval uvajanje jugoslovanske nacionalnosti v nekdanjem režimu. V pogovoru podrobno pojasni vzpon in padec graditve jugoslovanskega naroda in posebej vlogo Edvarda Kardelja. Ta je v petdesetih letih prejšnjega stoletja menil, da se bodo jugoslovanski narodi stapljali v smer jugoslovanstva. Po poskusu atentata nanj pa je Kardelj, ki se je za nekaj časa umaknil v London, spremenil stališče. Socialistična Jugoslavija se je vrnila k t. i. nacionalnemu ključu, kar je bil v nekem smislu tudi uvod v razraščanje nacionalizma in razbitja države. Na vprašanje, zakaj je Jugoslavija propadla, je dr. Ivešić odgovoril, da zato, ker ni bila več sposobna poskrbeti za državljane in upravljanje države. V kontekstu nostalgije po nekdanji državi, ki jo še najdemo tudi v Sloveniji, gost pove, da je bila SFRJ po vseh kriterijih država visoke brezposelnosti in velikega deleža prebivalstva, ki je živel pod pragom revščine, da ne govorimo o sistematičnem kršenju človekovih pravic in svoboščin. Dr. Ivešić je v uglednih tujih revijah uspel objaviti več strokovnih člankov, nekateri so bili tudi nagrajeni. Vrhunski dosežek pa je letošnja izdaja njegovega razširjenega doktorskega dela pri ugledni britanski založbi Routledge. Knjiga z naslovom The Rise and Fall of Communist Yugoslavism, Soft Nation-Building in Yugoslavia sodi med vrhunske znanstvene dosežke na mednarodni ravni. Z njegovim prihodom na čelo Študijskega centra za narodno spravo se je ta ustanova močno okrepila, vsako leto organizira ali sodeluje na več mednarodnih simpozijih, izdaja od štiri do pet znanstvenih monografij na leto. Zadnji dosežek, ki ga je gost posebej poudaril, je monografija Pragovi nasilja, Dolenjska in Bela krajina 1941–1943, ki jo je uredila sodelavka SCNS-ja dr. Pavlina Bobič.
Tomaž Perovič je v slovenskem medijskem prostoru tako ali drugače navzoč že nekaj desetletij. Večina se ga verjetno spominja kot direktorja komercialne televizije POP TV in direktorja medijske hiše Delo. Na Fakulteti za družbene vede je predaval televizijsko novinarstvo, bil je tudi svetovalec pri postavljanju informativnih televizijskih vsebin v nekaterih sosednjih državah. Manj pa je morda znano, da je novinarsko pot začel na Televiziji Slovenija, torej na nacionalki, in to v času, ko smo bili zvečer tako rekoč obsojeni na naš televizijski dnevnik in na vse pred njim in po njem. Ko je Tomaž Perovič postavljal Studio Ljubljana in zatem Studio City, se je zgledoval tudi po MTV, ameriškem glasbenem kanalu, ki je z uveljavitvijo kabelske televizije obnorel mlade po vsem svetu. Danes je MTV samo še senca sebe izpred skoraj štirih desetletij, nacionalka pa je še vedno tu. Voditelj: Edvard Žitnik
Pogovor z letošnjim novomašnikom koprske škofije Melom Kovicem je presežek v več pogledih. Redko se zgodi, da tako mlad človek dobi priložnost za osrednji intervju, a še bolj presenetljivi so karizmatična drža, iskrenost, pogum in zrelost, kar mladi duhovnik izžareva pri vsakem odgovoru. Odrastel je v bolj kot ne neverni družini. Mati izhaja iz partijskega okolja, oče pa je, kot pravi intervjuvanec, bolj »šunka kristjan« – k maši gre za velike praznike, ko je na mizi šunka. Po izobrazbi je naravovarstveni tehnik, veliko je pomagal v domačem podjetju a nazadnje ni izpolnil očetovega pričakovanja, da bo prevzel posel. Klic v duhovniški stan je tako nastal v njem samem, v oporo mu je bil domači župnik Ciril Cej. Študij zanj ni bil lahek; ko ni opravil letnika, je šel kot prostovoljec delat v Hospic. To je bila zanj izjemna zrelostna preizkušnja. Spoznal je, kot pravi, da je človek ustvarjen za življenje, in ne za smrt. Pot do življenja, ki je hkrati odrešenje, pa zanj predstavlja Kristus, ki je smrt premagal.
Gost Intervjuja je Lotos Vincenc Šparovec. Zagotovo ste ga že videli na deskah Mestnega gledališča v Ljubljani, pa na televiziji, v naši seriji o Inšpektorju Vrenku, pa v nemalo slovenskih filmih. A Lotos Vincenc Šparovec ni le izvrsten igralec, je tudi človek z izkušnjo, zaradi katere prav lahko za njegovo igralsko kariero ne bi vedeli in ki še enkrat potrjuje, da življenje piše najboljše romane … in gledališke predstave! Voditelj: Edvard Žitnik
Gost tokratnega intervjuja, ki ga vodi dr. Jože Možina, je naš najboljši avtomobilistični dirkač, sedaj podjetnik Matjaž Tomlje. V pogovoru predstavlja svojo bogato življenjsko pot in zanimive poglede na svet, s katerimi bo presenetil marsikaterega gledalca. Rojen je bil v skromnem okolju na Dolenjskem, mami, ki je v revoluciji izgubila sorodnike, in očetu, ki je bil partizan. Že kot fantič je sanjal o hitrostni vožnji z avtomobili. Svoj največji uspeh je dosegel pred tridesetimi leti, ko je bil tretji na legendarni dirki 24 ur Le Mansa. Pri karieri mu partner očetove sestre Janez Zemljarič, ki je bil takrat šef Udbe in je imel kot tak veliko oblast, ni pomagal. V pogovoru omeni svoje prijateljstvo z legendarnim Walterjem Wolfom, ki je bilo pozneje desetletja na preizkušnji. Še vedno je lastnik blagove znamke tega znamenitega Slovenca, ki je v sedemdesetih letih ustanovil svojo ekipo v F1 in zmagoval na dirkah. Tomlje, uspešen poslovnež, je prišel do spoznanja, da je materialni svet nepomemben v primerjavi z duhovnim. »Sedaj, ko se tega zavedam, lažje živim,« poudarja ter še dodaja, da je vse, kar se mu dogaja, usoda, kar je tudi naslov njegove zanimive knjige, v kateri podrobneje predstavi svoje življenje in poglede na svet.
Gorana Dragića, zlatega kapetana slovenske košarkarske reprezentance, je življenjska pot vodila iz majhne garsonjere v Kosezah do tekme vseh zvezd v ligi NBA. Doživljal je vzpone in padce in dobil več udarcev, po katerih se večina ljudi ne bi pobrala. Priljubljeni Gogi, Dragon, kot ga kličejo v ZDA, je v sproščenem pogovoru razkril številne podrobnosti iz svoje kariere in zasebnega življenja. S kom se je največkrat stepel, komu lahko mlad človek z veliko denarja zaupa, kje hrani zlato medaljo z evropskega prvenstva leta 2017 ... Pogovor je vodil Zvezdan Martić.
Gost tokratnega intervjuja, ki se spogleduje s 33-letnico slovenske samostojnosti, je eden največjih poznavalcev naše umetnosti in velik slovenski patriot, akademik dr. Milček Komelj. Gre za izjemno osebnost in dragocenega sopotnika slovenske umetnosti pa tudi politike, saj je bil dr. Komelj priča prelomnemu dogajanju na Novi reviji, ko so se povezali slovenski demokratični intelektualci in kulturniki ter ključno pripomogli k padcu komunističnega režima in nastanku samostojne Slovenije. Rojen je v Novem mestu, tesno je prijateljeval z znamenitim umetnikom Božidarjem Jakcem, ki ga je povojni režim koval v zvezde, sam pa je bil do socialistične diktature izrazito kritičen. Kot pripoveduje dr. Komelj, se je Jakac norčeval iz vodilnih tovarišev. Mladi Milček, izrazito nadarjen za umetnost in literaturo, je že kot najstnik uspel spoznati in portretirati najvidnejše umetnike tistega časa, vključno s Kocbekom, Finžgarjem in Alojzom Gradnikom. Po študiju umetnostne zgodovine in slavistke je postal zelo uspešen in priljubljen profesor na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V času razpadanja komunističnega režima v Jugoslaviji je bil, kot rečeno, sopotnik kroga Nove revije. Izjemno ceni prispevek takratnega urednika Nika Grafenauerja, pa prodornost dr. Jožeta Pučnika in ostalih, brez katerih se prelom in pot v politično svobodo ne bi zgodila. Milček Komelj velja za blagega človeka, a hkrati zelo ostrega in prodornega, ko gre za zaščito umetnosti, kulture, slovenstva, demokracije … Deset let v ključnem obdobju krepitve je bil predsednik Slovenske matice, te najstarejše ugledne ustanove, ki je še vedno simbolno središče slovenstva ne glede na svetovni nazor. Tu je pustil neizbrisen pečat in omogočil nadaljnji razvoj Slovenske matice v zavesti, da je slovenstvo na drugačen način kot prej ogroženo tudi danes. Akademik Komelj je član evropske in Slovenske akademije znanosti in umetnosti. SAZU je morda ena zadnjih institucij, ki po aktualnem novoreku še ni povsem »depolitizirana«. Sogovornik je plastično komentiral razmere na SAZU kot tudi težnje, da bi okrnili njeno edinstveno vlogo z ustanavljanjem novih inačic. Dr. Komelj je izjemen interpret umetnin, vidi tisto, kar vidimo vsi ostali, in tudi tisto za slikarskim platnom. Zaveda se, da so vrhunske umetnine stebri slovenske nacije. Zadnji veliki dosežek njegovega prizadevanja v tej smeri je monumentalna knjiga Mojstri slovenskega impresionizma, ki je tudi velik podvig Mladinske knjige s 300 unikatnimi izvodi in kakovostno reprodukcijo Sejalca. Izbor umetnin in njihova genialna interpretacija postavljata dr. Komelja na vrh slovenske umetnostno zgodovinske stroke, pa tudi več. Grohar, Jakopič, Jama in Strnen ne spregovorijo v tej knjigi samo kot slikarji, ampak veliko širše s slovenskim odmevom, ki je pomemben za današnji čas. V pogovoru bo gost nekaj umetnin tudi interpretiral. Podobno kot impresionisti ob svojem času in na svojem področju dr. Komelj vedno znova ceni Slovence, ki so dali svojo energijo za slovensko stvar na vseh področjih, tudi političnem.
Gost intervjuja je Jakob Jaša Kenda, sicer prevajalec, literarni zgodovinar, kulturni menedžer in pisatelj. A Jakob Kenda je tudi eden izmed redkih Slovencev, ki je prehodil Apalaško pešpot (Appalatian Trail) v Združenih državah Amerike. Velja za mater vseh svetovnih pešpoti; dolga je 3500 kilometrov, meseci hoje skozi zeleno divjino pa so veliko več kot samo preizkus telesne vzdržljivosti. In kar ni nepomembno, o svoji izjemni izkušnji je Kenda napisal potopisni roman Apalaška pot.
V tokratnem Intervjuju bo Jože Možina gostil izjemno zdravnico, znanstvenico ter podjetnico, prof. dr. Metko Zorc. Gostja bo govorila o svoji izjemni karierni poti, ki jo je vodila od Švice in ZDA do centra Favaloro v Buenos Airesu, kjer je imela možnost delati z največjimi strokovnjaki – kirurgi s področja bolezni srca in ožilja. Vse to svoje znanje uporablja pri svojem delu v medicinskem centru Medicor, ki je največja zasebna bolnišnica v državi z vrhunskimi rezultati pri zdravljenju. Medicor po njenih besedah za od 20 do 30 odstotkov ceneje opravlja iste operacije kot dve javni bolnišnici. Spregovorila je tudi o primeru smrti bolnice, ki je bil nedavno problematiziran, in pojasnila svojo plat tragičnega dogodka. V nadaljevanju je omenila tudi problem javnega zdravstva, ki je po njenem posledica slabe organizacije in velikega vpliva dobaviteljev zdravstvene opreme. Je zagovornica ustanovitve tretje medicinske fakultete na Primorskem pa tudi odločna nasprotnica predčasnega končanja življenja. O tem v oddaji zelo osebno prizadeto govori: "Sem absolutna nasprotnica evtanazije, nisem še videla človeka, ki bi si želel umreti – kljub temu da je bil na smrt bolan. Bila sem priča številnim odhajanjem, tudi moje tete, izjemne zdravnice pediatrinje. Prizadeta od kapi je govorila, da hoče umreti, a ko je prišel tisti trenutek, me je držala za roko in rekla: Hočem živeti!" Dr. Zorčeva pozna številne kolege po svetu, npr. v Kanadi, ki zaradi uvedbe evtanazije zelo trpijo. Meni, da je že debata o tem velik pritisk na starejše in bolne. "Včasih ima bolnik slab dan in reče 'Ne maram živeti'. To izkoriščati in ponuditi evtanazijo je za mene grozljivo," zaključi zdravnica dr. Metka Zorc.
Janez Potočnik je v očeh številnih Slovencev še danes tako rekoč "prvi obraz" slovenskega vstopa v Evropsko unijo. A Potočnik se je po koncu svojih dveh komisarskih mandatov umaknil. Kaj danes, dvajset let po vstopu Slovenije v EU počne Potočnik? Nekoč se je ugibalo, ali ga bo po komisarski službi morda zamikala domača politika. Ostaja nejasen glede tega, ali ima domače, bruseljske ali kakšne drugačne politične ambicije. Potočnikovemu pogledu na slovensko in evropsko stvarnost je vredno prisluhniti tudi zato, ker je daleč od zdajšnje slovenske politike. Težko pa si je tudi predstavljati, da bi samo še varoval vnuke, vodil psa na sprehod in obrezoval domačo živo mejo. Voditelj oddaje: Edvard Žitnik
Neveljaven email naslov