Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat v Intervjuju: dr. Jožef Smej, škof, pesnik, pisatelj, prevajalec in preučevalec kulturne preteklosti Prekmurja. V svojih romanih, esejih in znanstvenih člankih skrbno beleži usode ljudi med Muro in Rabo, ki so ohranjali in razvijali kulturno identiteto prekmurske pokrajine.
Tokrat v oddaji Intervju o ozadju mita o kaplanu Martinu Čedermacu. Letos smo namreč praznovali več stotih obletnic dogodkov, ki so usodno vplivali na nacionalne želje Slovencev. Julija 1920 je požig Narodnega doma v Trstu pretresel Evropo, z njim so fašisti napovedali, kaj čaka Slovence. Desetega oktobra je po plebiscitu sledila izguba Koroške. Te dni, 12. novembra, pa je minilo 100 let od podpisa Rapalske pogodbe, po kateri so Slovenci izgubili kar tretjino etničnega ozemlja. A ni ostalo tako – tudi zaradi dobro organizirane in premišljene akcije ljudi, ki jim običajno ne pripisujemo subverzivnih dejanj – duhovnikov. Upor primorskih čedermacev je ohranjen v umetniškem izrazu na cerkvenih poslikavah ekspresionističnega slikarja Toneta Kralja. O njihovih navdihujočih dejanjih in o tem, kam se uvrščajo v tradiciji uporov na Slovenskem, bo v oddaji Intervju govoril zgodovinar, prof. dr. Egon Pelikan, z Inštituta za zgodovinske študije pri Znanstvenoraziskovalnem središču Koper. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Tokrat je voditelj dr. Jože Možina v goste povabil najpomembnejšega raziskovalca udbovskih arhivov pri nas, ki v marsičem pooseblja misel, da zgodovinskih zmot ne bomo ponavljali, če bomo zgodovino dobro poznali. Povod za pogovor sta njegovi novi knjigi, prva o Udbi in akciji Sever, druga pa je kritična biografija politika Janeza Stanovnika. Omerza uvodoma pojasni, da je vzrok za nastanek knjige o Janezu Stanovniku postavitev spomenika njemu na čast ob slovenskem parlamentu letos poleti, čeprav je eklatantno jasno, da je bil Stanovnik odločno proti slovenski osamosvojitvi. To Omerza v knjigi na podlagi virov tudi dokaže. Na dno Dantejevega pekla pa po Omerzovem mnenju sodi Stanovnikova skrajno nemoralna ovaduška vloga pri krščanskih socialistih med vojno. Omerza v pogovoru predstavi delovanje Janeza Stanovnika v partizanih, med katere je vstopil kot krščanski socialist, pri karieri pa mu je pomagal Kocbek. A je kmalu, brez vednosti Kocbeka, stopil v Komunistično partijo, vanjo ga je sprejel Boris Kidrič, in potem kot partijski ovaduh, po prepričanju Omerze, ovajal delovanje krščanske skupine partiji. Stanovnikovi potomci so sicer protestirali, češ da Omerza ustvarja teorijo zarote in da Stanovnik tega ni počel, a Omerza je našel arhivske vire, v katerih Stanovnik sam opisuje to svoje početje, kot zaslugo za partijo. Pisca kritične biografije o Janezu Stanovniku zanima tudi, kdaj je opustil krščansko vero in se prelevil v ateista – Stanovnik sam je zapisal tri različne datume oz. časovna obdobja. V drugem delu pogovora se sogovornika dotakneta druge Omerzove knjige, ki je izšla poleti, z naslovom Udba in akcija Sever. V njej Omerza sicer pozitivno opisuje delovanje slovenske Udbe v času preprečevanja srbskih mitingov v Sloveniji konec 80. let, nikakor pa to delovanje ne sodi med osamosvojitvena dejanja, saj je Udba do zadnjega nadzirala in preganjala politične nasprotnike. Zanimivo je, da prvega javnega odločilnega signala za preprečitev mitinga decembra 1989 ni dala partija, ki je takrat še oklevala, ampak vodja sindikatov strojevodij Slavko Kmetič, ki je pogumno izjavil, da bodo strojevodje preprečili, da bi se mitingaši vozili po slovenskih tirih. Udba in notranji minister Tomaž Ertl sta ves čas delovala proti demokratičnim in osamosvojitvenim prizadevanjem, dokazuje Omerza. Tudi v tem primeru je Omerza spomnil na škandalozno dodelitev visokega državnega odlikovanja Tomažu Ertlu, ki je do konca ščitil totalitarni režim, kršil človekove pravice in zamolčal razorožitev Slovenije, čeprav je bil s tem seznanjen.
Gostja Intervjuja bo sociologinja Mirjam Milharčič Hladnik, znanstvena svetnica na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Področja njenega raziskovanja so migracije, izobraževanje in ženske študije. O izseljevanju Slovencev v zadnjih 150 letih, o tem, da so v državah izseljevanja pogosto doživeli tudi odpor in zaničevanje, o tem, kako je odkrila Angelo Vode, pomembno izobraženko in feministko ter obsojenko na Nagodetovih procesih, in o tem, kako slovenski izobraževalni sistem sprejema otroke priseljencev, se bo z Mirjam Milharčič Hladnik pogovarjala Ksenija Horvat.
Gostja tokratne oddaje Intervju je Dragica Wedam Lukić, doktorica pravnih znanosti, redna profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in nekdanja predsednica Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Glavne teme intervjuja so trenutne razmere v sodni veji slovenske oblasti in težave pravosodja, kakor jih v Poročilu o stanju na področju vladavine prava navaja Evropska komisija, pomisleki o uravnoteženosti ustavnega sodišča in vprašanje, ali je to s presojo ustavnosti omejevanja gibanja na občine dalo vladi proste roke za kratenje ustavnih pravic in svoboščin. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Gostja intervjuja infektologinja prof. dr. Bojana Beović je v pogovoru z Jožetom Možino izrazila veliko zaskrbljenost nad tako hitrim širjenjem okužb in hkrati porastom števila bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo. K sreči so odgovorni čez poletje z izobraževanjem in prerazporeditvami podvojili kapacitete na intenzivnih oddelkih za kovid bolnike, vendar bo v primeru skokovitega naraščanja okužb tudi teh kapacitet zmanjkalo. Problem ni v opremi ampak predvsem v kadrih, ki jih ni mogoče čez noč najti oz. izobraziti. Dr. Beovićeva zato apelira na vse državljane, da se res potrudijo in upoštevajo vsa navodila glede nošenja mask, razdalje in prepovedi zbiranja. Smo v ključnem obdobju, izpostavlja, če bomo virus sedaj zajezili bomo kmalu zadihali, v nasprotnem primeru nas čaka rdeč scenarij, ki bo hudo prizadel gospodarstvo, javno življenje in socialne stike. V intervjuju bomo dr. Beovićevo, kot prvo strokovno osebo boja s koronavirusno boleznijo, spoznali tudi bolj z osebne plati. Je izjemna strokovnjakinja, profesorica, avtorica člankov v najuglednejših strokovnih revijah. Posebej dragocene so njene raziskave na področju smotrne uporabe antibiotikov. Ne glede na zahtevno obdobje, ki je pred nami gostja izpostavlja, da je potrebno ohraniti optimizem, saj so z upoštevanjem ukrepov sedanje razmere še vedno obvladljive.
Gost oddaje Intervju bo Robert Botteri, glavni urednik revije Mladina v času, ko je revija s svojim preiskovalnim poročanjem, kontroverznimi vsebinami, provokativnim načinom pisanja in zavzemanjem za odprto, pluralno družbo ključno pripomogla k demokratizaciji družbe, k razpadu Jugoslavije in slovenski osamosvojitvi. Danes je Robert Botteri Mladinin kreativni direktor. V oddaji Intervju se bo o novinarstvu takrat in danes ter o odnosih politikov do medijev z njim pogovarjala Ksenija Horvat.
Desetega oktobra bo minilo sto let od koroškega plebiscita, na katerem so se prebivalci južne Koroške po prvi svetovni vojni odločili, da bodo živeli v Republiki Avstriji in ne v novoustanovljeni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na severni strani meje z Avstrijo je tako ostala desetina narodovega telesa. In kako gre Slovencem danes, po sto letih življenja v Avstriji? Gost Intervjuja bo koroški odvetnik Rudi Vouk, z njim pa se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost tokratnega intervjuja, ki ga vodi novinar Jože Možina, je dr. Aleš Maver, latinist in zgodovinar, ki predava na mariborski Filozofski fakulteti in velja za enega najbolj razgledanih humanistov v svoji generaciji. Maver je izjemen poznavalec starega veka in razmer v vzhodnoevropskih državah, tako da bo beseda tekla tudi o trenutnem dogajanju v Belorusiji. Kot politični analitik bo komentiral dogajanje v Evropski uniji, predvsem odnos do Višegrajske skupine in vloge Slovenije pri tem. Z voditeljem se bosta dotaknila tudi razmer v Sloveniji na področju politike in medijev.
Gostja oddaje Intervju bo filozofinja, sociologinja in publicistka, dr. Spomenka Hribar, avtorica znamenitega eseja Krivda in Greh, v katerem je leta 1983 obsodila medvojno in povojno revolucionarno nasilje, predlagala narodno spravo in zaradi katerega so jo izključili iz Zveze Komunistov. Sodelovala je pri ustanovitvi Nove revije in v Odboru za varstvo človekovih pravic, ki je nastal ob aretaciji četverice. Po osamosvojitvi se je kritično opredelila do nastajajočih političnih razmerij in jih obsodila v članku Zaustaviti desnico. Spomenka Hribar je vsa leta kritično spremljala in vrednotila dogajanje v slovenski družbi. Tako je tudi danes. Z gostjo se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Dr. Janja Hojnik spada med najbolj vplivne slovenske pravnike. Je specialistka za pravo EU in širša javnost jo pozna kot pronicljivo komentatorko, od arbitražnega sporazuma s Hrvaško, do Evropskega sodišča za človekove pravice. Kot izjemna študentka se je nekoč, z diplomama iz prava in ekonomije, odločila za akademsko pot, čeprav so ji tudi v tujini ponujali vabljive položaje. Uspela je in danes objavlja članke v prestižnih tujih publikacijah. V Intervjuju govori o svoji poklicni poti enako odkrito kot o nekaterih problemih Slovenije na pravnem področju, tako doma kot v odnosu do Bruslja. Zapletene pravniške probleme zna, kot vedno, razložiti preprosto in razumljivo, kar je odlika velikih strokovnjakov. Najbrž je tudi to ena od lastnosti, zaradi katerih je tako priljubljena med študenti.
Tokrat je voditelj Jože Možina v oddajo Intervju povabil eno najboljših slovenskih sodnic, Barbaro Zobec. Je vrhovna sodnica z več kot 100 razrešenimi primeri na leto in skoraj brez razveljavljene sodbe. V pogovoru sta se z voditeljem dotaknila njene družinske povezanosti s pravosodjem, sedanjega dela in kandidature za ustavno sodnico.
Pogovor z mag. Jankom Boštjančičem, direktorjem Parka vojaške zgodovine v Pivki, je najprej neverjetna zgodba o pogumni ideji in njeni uspešni uresničitvi, kar je sploh na področju kulture in dediščine dokaj unikatno. Boštjančič, gost tokratnega intervjuja, ki ga vodi dr. Jože Možina, je duša in gonilna sila sedaj največjega muzejskega kompleksa v Sloveniji. Uspeh pa je vse prej kot stvar naključja – gre za plod trdega dela, vztrajnosti in bogate vsebine, ki pritegne množice obiskovalcev. Park vojaške zgodovine je tako lani postal tudi najbolj obiskan muzej pri nas, kar je dodaten razlog, da spregovorimo, kako je prišlo do tega uspeha. Mag. Boštjančič je po izobrazbi gozdarski inžinir, kar je nekaj let z veseljem počel – a zanimanje za zgodovino je na koncu prevladalo.
Gost oddaje Intervju bo nizozemski novinar Olivier Van Beemen, ki je šest let svojega profesionalnega življenja posvetil preučevanju in dokumentiranju poslovanja nizozemskega podjetja Heineken na afriški celini. Rezultati njegovega dela dokazujejo, da je tudi Heineken med tistimi korporacijami, ki si v nerazvitih državah privoščijo marsikaj, kar bi bilo doma, na Zahodu, popolnoma nesprejemljivo. Heineken je seveda tudi lastnik dveh slovenskih pivovarn, Laško in Union, hkrati pa je tudi stoodstotni lastnik vodnih virov, iz katerih se črpa voda za to pivo. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Slovenska zamejka Erika Jazbar, rojena Goričanka, ki dela kot novinarka na RAI v Trstu, kot gostja intervjuja prihaja v pravem trenutku, ki sovpada z vračilom Narodnega doma v Trstu Slovencem in s poklonom obeh predsednikov ob pomniku slovenskim bazoviškim junakom ter žrtvam komunističnega nasilja v fojbah. Klasična filologinja, izjemno predana delu za slovensko narodno skupnost z jasnim pogledom v preteklost in prihodnost, je izjemno pronicljiv sogovornik, ki se z bolečino sprašuje tudi o ranjenosti matičnega naroda, kar se odraža tako v uličnih pozivih k nasilju kot žaljenju Slovenske vojske in drugih institucij slovenske države.
Na predvečer 100. obletnice požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu bo gost oddaje Intervju tržaški zgodovinar dr. Borut Klabjan, soavtor nove znanstvene monografije o Narodnem domu, ki bo dodatno osvetlila njegovo zgodovino in okoliščine požiga. Pogovor bo vodila Ksenija Horvat.
Dr. Matija Ogrin, sodelavec SAZU, je najboljši poznavalec najstarejših slovenskih rokopisov, zato bo izjemno zanimiv pogovor z njim tudi stik z najstarejšimi pisnimi spomeniki in sploh slovensko kulturo. Med drugim bo v oddaji v starem jeziku naših prednikov prebral rekonstrukcijo krajšega besedila iz časa ustoličevanja karantanskih vojvod v 8. stoletju. Dr. Ogrin pojasni, da je slovenski jezik zelo star, saj se v več kot 1000 letin ni bistveno spremenil. Sploh v primerjavi npr. z angleščino, ki je povsem drugačna kot pred stoletji. Dr. Ogrin je družbeno zelo aktiven, med drugim je predsednik Nove slovenske zaveze, društva, ki neguje spomin na upornike proti revolucionarnemu gibanju med vojno in po njej. Vsako leto od leta 1990 pripravljajo spravno slovesnost v Kočevskem rogu za pobite vojne ujetnike. Letošnja je bila trideseta po vrsti, zgodilo pa se je prvič, da so za glavna govornika povabili predsednika republike in predsednika vlade. Prvič se je tudi zgodilo, da je bila spravna slovesnost ob breznu pri Macesnovi gorici, kjer so bili po ugotovitvah zgodovinarjev in raziskovalcev dejansko pomorjeni slovenski ujetniki. Dejstvo, da je bila prva spravna slovesnost leta 1990, na kateri je govoril tudi predsednik Milan Kučan, pa tudi vse kasnejše, organizirana ob breznu Pod Krenom, vidi dr. Ogrin kot namerno zavajanje nosilcev bivšega režima. Sklepa, da je tudi predsednik Kučan vedel, da se prva in kasnejše spravne slovesnosti do letošnje niso odvijale na kraju, kjer ležijo pomorjeni Slovenci. Namen Nove slovenske zaveze po več kot 75 letih, kar se je vojna končala, je uveljaviti pokop vseh žrtev in hkrati osvetliti kompleksno zgodovinsko dogajanje med vojno in revolucijo skozi prizmo posameznikov in družin, ki jih je prizadelo nasilje. Voditelj: Jože Možina
Delovanje Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani je bilo spomladi vnovič resno ogroženo, saj je zaradi epidemije covida-19 in izgubljenega spomladanskega dela sezone ostal brez velikega dela letošnjega zaslužka. A hkrati je kriza le opozorila na siceršnje stanje neustreznega financiranja in mačehovskega odnosa države do naše najstarejše kulturne in znanstvene ustanove, ki nepretrgano deluje že od leta 1810 in se uvršča med desetino najbolj zanimivih zgodovinsko pomembnih botaničnih vrtov na svetu. O negotovem finančnem položaju, o vlogi Botaničnega vrta in življenju v njem se bo z vodjo vrta, botanikom, dr. Jožetom Bavconom pogovarjala Ksenija Horvat.
Gostjo intervjuja Urško Bačovnik Janša kljub temu, da gre za ženo predsednika vlade, javnost slabo pozna. Tokratni intervju na TV Slovenija, ki ga je pripravil Jože Možina, je sploh njen prvi daljši pogovor za kak televizijski medij. Sprehodimo se od njenega otroštva na kmetiji v Šentilju pri Velenju do odločitve za študij medicine in uspešnega dela v zdravniškem poklicu, ki ga ima posebej rada. V pogovoru spregovori tudi o razmerah po izbruhu epidemije, ko so jo kolegi rotili, naj pomaga, ker imajo le za tri dni zaščitne opreme. V tej luči pojasni svojo komunikacijo v zvezi z nabavo zaščitne opreme. Pravi, da ničesar ne obžaluje in bi podobno storila še enkrat, ker se je zavedala stiske zdravstvenega osebja ob izbruhu epidemije, ko so na primer v celjski bolnišnici razpolagali z zaščitno opremo le za tri dni. Na svoje kolege zdravnike in medicinske sestre je ponosna, prav tako na delo tistih, ki so skrbeli za oskrbovance domov za ostarele. V pogovoru se gostja dotakne tudi širše problematike razmer v zdravstvu, ki ga pesti pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester. Ob tem ko je soprog Janez Janša prevzel vodenje vlade, se je zavedala, da prihaja zelo zahtevno obdobje in vnovičen pritisk na celo družino. V nadaljevanju odgovarja na novinarjevo vprašanje, kako se je soočila z organiziranim blatenjem njene družine v preteklih letih, ko so politični nasprotniki širili celo zlonamerne govorice o njenih otrocih. Kot temno obdobje izpostavi možev odhod v zapor in s tem povezane velike preizkušnje. Gostja pove, da se je Janezu Janši in celi družini takrat zgodila velika krivica. Žal ji je, da zaradi medijske gonje javnost ne pozna njenega moža takšnega, kot v resnici je. Podoba, kot jo slikajo mediji, je povsem izkrivljena, še izpostavlja Urška Bačovnik Janša. Gostja komentira tudi aktivnost soproga Janeza na družbenih omrežjih, ki ji ni vedno po godu, pravi pa, da verjame, da dela tisto, za kar meni, da je prav. Želi si več strpnosti in poštenja v slovenski naciji. Meni, da smo kot narod in država veliko dosegli in optimistično zre naprej.
Varčevalni ukrepi, običajna posledica gospodarskih kriz, najbolj prizadenejo predvsem ranljive skupine, kot so otroci, že leta opozarjajo zaščitniki pravic otrok. Ni še celovite slike, so pa opozorila na to, kako bo pandemija vplivala na dobrobit otrok. O vsem tem bi morali govoriti in nato tudi ukrepati bistveno bolj zavzeto, meni tokratna gostja oddaje Intervju, to je Darja Groznik, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije, organizacije, ki že skoraj sedem desetletij skrbi, da bi bilo vsem otrokom čim bolje. Z Darjo Groznik se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Neveljaven email naslov