Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najvišjih plač v državi ne zaslužijo najvišji funkcionarji, kot so predsedniki države in vlade, državnega zbora, ustavnega sodišča, temveč zdravniki. Specialisti medicinskih strok, kjer zdravnikov kronično primanjkuje. Največ jih prihaja iz ptujske bolnišnice…..Kako v politiko privabiti ljudi, ki bodo služili javnemu interesu, najboljše med najboljšimi, če jih davkoplačevalci plačamo pol slabše, kot plačamo zdravnike, ki jih sicer res primanjkuje in od katerih smo življenjsko odvisni? Po podatkih Civilne iniciative Apače okrog 20 tisoč slovenskih državljanov vsak dan odhaja na delo v tujino, največ v Avstrijo. Gre po večini za ljudi, ki v Sloveniji službe niso dobili. Morajo pa v Sloveniji plačati vse dajatve in težava nastane predvsem pri zaposlenih v Avstriji, saj je tam obdavčitev za najnižje plače bistveno nižja kot pri nas. Ti delavci zato plačujejo visoke zneske dohodnine in dokazujejo, da so na slabšem kot slovenski delavci, saj je sestava plač pri nas čisto drugačna kot v Avstriji. Hrvaška velikopotezno raziskuje možnosti črpanja nafte na Jadranskem morju, tudi Italija še ni odstopila od svojih načrtov za izgradnjo plinskega terminala v Zavljah. Kakršna koli nesreča pa bi pomenila katastrofo. Morje bi bilo za več generacij izgubljeno, saj je potrebnih kar 80 let, da se voda v Jadranu enkrat zamenja. Nobena partnerska vez še ni razpadla, ker sta partnerja živela v razumevanju in harmoniji. A ko vojna bivših zakoncev srka življenje lastnih otrok, morajo začaran krog ustaviti pristojni strokovni delavci. Če jih ni ob pravem trenutku na pravem mestu, pride do dobesedne izvršbe otrok. V šoli, vrtcu, pri prijateljih ali staršu kjer koli pač otrok trenutno biva. V zadnjih mesecih sta Slovenijo pretresla dva takšna primera. Je to res potrebno? Bioterapevt in raziskovalec mejnih območij Marjan Ogorevc ter fizioterapevtka Nežka Poljanšek sta nam odprla vrata in spregovorila o poslanstvu biti zadaj za prve in dodati svoj kamenček v mozaik. Biti baletka so sanje mars ...
Še sveža je zgodba o magisteriju – plagiatu nesojene ministrice za izobraževanje Klavdije Markež. Ni pa osamljena, saj smo pred tem slišali že veliko podobnih zgodb. Pred štirimi leti smo v Tedniku razkrivali, kdo so ljudje, ki pišejo seminarske, diplomske in magistrske diplome za denar. Danes je zgodba obrnjena. Kdo so tisti, ki so za izdelek, ki bi ga morali napisati, plačali, da so jim ga napisali drugi? Je ministrica Markeževa med njimi? Ob burnem dogajanju na obrambnem ministrstvu, so nas v minulih dneh spomnili tudi na razvpito vladno letalo falcon, ki buri duhove že od samega pregrešno dragega nakupa leta 200. Falcon je takrat brez javnega razpisa, z obrambnimi sredstvi kupila Drnovškova vlada in ga čez leto zaradi zgražanja javnosti zamenjala za cenejšo različico. Vlada ga je leta 2004 oddala v najem ZDA in letalo je jeseni 2009 prvič pristalo v Sloveniji, kjer je imelo vse odtlej bolj ali manj pristrižene peruti. Po skoraj petnajstih letih bo falcon končno lahko služil tudi svojim državljanom, saj naj bi z njim od prihodnjega tedna dalje prevažali tudi človeške organe za zavod Slovenija transplant. Polovica slovenskih zapornikov je povratnikov, ko se po letih zapora vrnejo, nimajo socialnih stikov, službe, kar jih kmalu povleče na pot kriminala. O svobodi in njenih izzivih so nam spregovorili zaporniki, tik pred izhodom iz zapora ter pripovedovali, koliko je ob vsem tem pomembna podpora bližnjih. Tresenje glave, zategovanje ramen, ust, trebušnih in drugih mišic, mežikanje z očmi, kriljenje z rokami, miganje s prsti na nogah, opletanje z jezikom, grizenje ustnic... Smrkanje, kašljanje, kričan¬je, oponašanje živali…. Nezadržna potreba po uporabi ene in iste besede, pogosto psovke. Z vsem tem, predvsem pa z reakcijami okolice se morajo – običajno že v otroštvu – soočiti bolniki s Tourettovim sindromom. Neznanje in predsodke do ljudi s to nevrološko motnjo že leta razbija Rok Valenčič.
Tednik bomo začeli z zgodbami o vstajenju z dna človeških usod s pomočjo pravih ljudi in pravilnih pristopov. Pomagali bomo tudi družini Kočevar, ki ji le konec lanskega leta elektrika ubila mamo in ženo. Oče je ostal sam s sedmimi otroki in komaj kljubuje vsakodnevnemu življenju. Petnajstletni kuhar Tim bo pokazal ves svoj talent in videli bomo, da se lahko že danes kosa z velikimi kuharskimi mojstri. O nenavadni izkušnji gospe Vardjan bomo tudi spregovorili. Udarec strele je ni pokončal, temveč prinesel potrebna življenjska sporočila in izkušnje. Ob koncu smučarske sezone pa Tednik odgovarja na večno vprašanje, ali je vrhunski šport namenjen le otrokom staršev z debelimi denarnicami. Zadnja zgodba pa bo o »hrupnih« in »prašnih« posledicah obratovanja velikega ilirskobistriškega zaposlovalca, podjetja Lesonit.
Si predstavljate, da po smrti sina zaradi domnevne zdravniške napake, na pravico čakate 22 let? Natančno to se dogaja zakoncema Šilih. Leta 1993 sta zaradi domnevne strokovne napake slovenjegraške zdravnice Metke Epšek Lenart izgubila 20- letnega sina Gregorja. Ker so jima bile v sodnih postopkih doma kršene pravice, je evropsko sodišče za človekove pravice Sloveniji naložilo plačilo kazni. Adnan iz Sarajeva je pri rosnih 38. letih doživel tako hud infarkt, da mu je trajno poškodoval srce. Zdravniki mu niso napovedovali svetle prihodnosti, edina rešitev je bila transplantacija srca. To pa je v mnogih državah, tudi v Bosni in Hercegovina za človeka smrtna obsodba, saj tega posega njihove bolnišnice ne opravljajo, operacija v tujini pa pomeni ogromen finančni vložek. Cela Bosna in Hercegovina je takrat za Adnana zbirala denar, na zdravljenje je prišel v Slovenijo. Kaj se zgodi z ljudmi s posebnimi potrebami, ko nimajo več nikogar, ki bi skrbel zanje. Po navadi končajo v eni od inštitucij, kar pa ni isto, kot dom, ki so ga bili navajeni celo življenje. Njihov domači svet se obrne na glavo in za to, da se to nekoč ne bi zgodilo njenemu sinu si Andreja Pader želi postaviti drugi dom, za ljudi s posebnimi potrebami, ki izgubijo starše. Kako težko je to, je na lastni koži izkusil tudi Rok Rečnik, ki se je po dolgih letih uspel osamosvojiti. Po tekmi v Planici so se našli mnogi, ki so glasno kritizirali Jurija Tepeša, da bi moral prepustiti zmago Petru Prevcu, ki bi tako osvojil veliki kristalni globus. S športniki se bomo zato v Tedniku pogovarjali o poštenosti v športu in o tem, ali je res treba zmagovati za vsako ceno.
Afera z vrtoglavimi avtorskimi honorarji, ki je odnesla ministrico za šolstvo in znanost, je vrgla senco na celotno akademsko srenjo. V Tedniku bomo nadaljevali zgodbo o - kot so v peticiji zapisali slovenski raziskovalci - perverznem akademskem kastnem sistemu, o vrednotenju in plačevanju znanosti, pa tudi o doktorjih znanosti, ki se kljub svoji izjemnosti zavedajo etične meje, ki se je ne sme prestopiti. Finančna uprava po tem, ko se je v preteklih letih nabral ogromen davčni dolg, ne spregleda več niti centa, predvsem pa budno pazi na malega človeka, medtem ko milijonski dolgovi ostajajo. Marsikdo, ki je v zadnjem času pozabil plačati kakšno položnico, po navadi za prav smešne zneske, pa tega niti vedel ni, se je znašel v izvršbi in to ne, da bi pred tem dobil opomin. Davkarija namreč ni dolžna pošiljati opominov in vam lahko rubi brez opozorila. Najbolj ranljive skupine kriznih in vojnih žarišč so ženske z otroci. Tako je pri nas poiskala zatočišče Allla iz Ukrajine, mama samohranilka z dvema majhnima otrokoma.. Vendar pa so procedure za pridobivanje begunskega statusa dolgotrajne in zapletene, vmes pa se ljudem, ki čakajo na rešitev svojega statusa čas ustavi. V Sloveniji so birokratski postopki še prav posebno dolgi in izčrpavajoči. Kje ustvarja in črpa navdih naš plodovit pisatelj, pesnik, scenarist Feri Lainšček? Z njim smo preživeli dan v rodnem Prekmurju. To, da nam oglasi prodajajo stvari, ki v resnici niso tako bleščeče in popolne kot v oglasu, že dolgo vemo. Pa se nam kljub temu pocedijo sline ob fotografiji sočnega hamburgerja ali slastne čokoladne torte. Pa je hrana iz oglasa res tako dobra? Največkrat, priznavajo kulinarični stilisti, je neužitna in po dolgotrajnem fotografiranju roma naravnost v smeti…
Z ukinitvijo nočne izmene v Revozu je ostalo 450 agencijskih delavcev brez dela. Revoz, francoska multinacionalka, ki ima enega od svojih obratov tudi v Novem mestu, je od države dobila milijonske subvencije, prav z naslova novih delovnih mest. Zadnja državna finančna podpora je bila v višini 22,5 milijonov evrov, vendar agencijski delavci niso bili všteti v to zavezo. Število agencijskih delavcev v Sloveniji nezadržno raste, v zadnjem letu se je več kot podvojilo. Za Tednik je o težkih pogojih dela spregovoril eden od odpuščenih Revozovih agencijskih delavcev. Nedavni odstop Stanke Setnikar Cankar pomeni že deseto menjavo na šolskem ministrskem stolčku. Kot da se sistem ukvarja sam s sabo, učenci, dijaki in študentje pa ostajajo prepuščeni samovolji te ali one politike. Je pri nas sploh jasno, kdo je zaradi koga? Je komu res mar tistih, ki izobraževalni sistem občutijo na svoji koži? Tri leta minevajo, odkar je Vero Vardjan skoraj pred lastno hišo udarila strela. Preživela je! In še veliko več kot to... Lastnika AC Kušar, oče Ladislav in sin Gorazd sta, kot kaže, prevarala vsaj 15 ljudi, ki so sprejeli njuno ugodno ponudbo za nakup testnega vozila. Vozilo so po plačilu kupnine sicer prejeli, zapletlo pa se je pri prepisu lastništva, ki sta ga Kušarja z različnimi izgovori odlašala v nedogled. Na koncu se je izkazalo, da AC Kušar nikoli ni bil lastnika vozila. Dejanski lastnik je Summit leasing, ki je kupce, potem ko je AC Kušar prenehal plačevati obroke leasinga, pozval naj ga do konca plačajo oni ali pa jim bodo vozila odvzeli. Rekonstrukcija in elektrifikacija železniške proge Pragersko - Hodoš je eden največjih infrastrukturnih projektov pri nas, vreden slabih 330 milijonov evrov. Polovico denarja bo primaknila evropska unija, projekt pa mora biti končan do konca tega leta. Čeprav se bodo po izgradnji izboljšale prometne storitve in varnost na križanjih cest z železnico, nekateri krajani ob gradbiščih podvozov in nadvozov menijo, da bodo za državni projekt ...
Raziskali smo ozadje primera Roberta Časarja, od priprave na pobeg, do poti, ki so pripeljale do aretacije. Obiskali smo nekaj akterjev, ki so nam povedali marsikaj zanimivega o ozadju zgodbe… Ko partnerji začenjajo reševati svoje težave nasilno in se spori končajo s smrtnim izidom ostanejo otroci. Skrbniki postanejo CSD - ji. Vsaka občina drugače rešuje in razmišlja, kaj pomeni v korist otroka. Negotove zaposlitve za določen čas so že dolgo stalnica mnogih mladih družin. A če se usodno vmeša še bolezen, so mnogi čez noč pahnjeni v revščino. Nocoj vam v rubriki Pomagamo predstavljamo tričlansko družino iz Novega mesta. Možu in očetu Vlatku so lansko jesen presadili srce. Z ženo in dve leti staro hčerko dobijo vsega 560 evrov mesečno, kar pa je komaj dovolj za plačilo najemniškega stanovanja in osnovnih stroškov. Za hrano jim ne ostane tako rekoč nič ... Najbolj ranljive skupine kriznih in vojnih žarišč so ženske z otroci. Tako je pri nas poiskala zatočišče Allla iz Ukrajine, mama samohranilka z dvema majhnima otrokoma.. Vendar pa so procedure za pridobivanje begunskega statusa dolgotrajne in zapletene, vmes pa se ljudem, ki čakajo na rešitev svojega statusa čas ustavi. V Sloveniji so birokratski postopki še prav posebno dolgi in izčrpavajoči. Če je včasih veljalo, da je mesto ženske za štedilnikom, pa zdaj na srečo ni več tako. Vse več žensk se tako preizkuša tudi v pregovorno moških športih. Danes je tako samoumevno, da imamo tekme deklet v smučarskih skokih na najvišji ravni in da je ta disciplina tudi na olimpijskih igrah, vendar so se dekleta morala za to boriti dolga leta. Nina Vehar, Janja Štrekelj in Tjaša Lazić pa tekmujejo v športih, ki so v Sloveniji manj poznani in pri nas še vedno moška trdnjava.
Je pri nas vse, kar je bilo nekoč dobrega in uspešnega, res obsojeno na propad? To, kar se dogaja v Lipici, nekdanjem biseru slovenskega turizma, je še ena zgodba, ki potrjuje takšno bojazen. Vrsta slabih odločitev je pripeljala do tega, da je Lipica zadnji dve desetletji samo še nazadovala. Ogrožen je bil celo obstoj črede. V zadnjih dveh letih se kobilarna počasi pobira. V Sloveniji je v zadnjih letih vzklila kopica novih študijskih programov. A čeprav je vsakega izmed njih pred uvedbo potrdilo pristojno ministrstvo, ima kopica mladih v rokah diplomo, ki je v praksi skorajda neuporabna. Ali pa vsaj povsem neznana delodajalcem. Za to, da s tem usodno zaznamujejo življenja na tisoče ljudi, ne odgovarja nihče…. Pri nas je v obtoku več mobilnih telefonov, kot je prebivalcev. V vsakem gospodinjstvu imajo vsaj en računalnik in v veliki večini dostop do interneta. Net generacija ( = današnji najstniki) rastejo na preseku digitalnega in realnega sveta in ker so starši navadno manj digitalno izobraženi, morajo ravnotežje med on in off line svetom loviti sami. Timon je star 15 let, družino je v kremplje ujela gospodarska kriza, on se je pred trpljenjem staršev skril v svet kjer je mogoče vse - svet računalniških iger. Podpora staršev je bila nujna tudi v Majevem primeru, bivšem računalniškem odvisniku, ki danes piše zgodbo o uspehu. Ob tednu boja proti raku smo pripravili zgodbo o pomenu državnega presejalnega programa Svit, ki rešuje življenja. S programom so zdravniki v zadnjih petih letih še pravočasno odkrili in pozdravili 1800 novih bolnikov z rakom na debelem črevesu in danki in kar 15.000 bolnikov s predrakavimi spremembami ter zdravstvu prihranili najmanj 75 milijonov evrov. A kljub temu, preveč ljudi Svitovo vabilo na testiranje še vedno zavrže, saj se jim ne svita, da jim lahko prav to ohrani pri življenju. V nedeljo bo 8. Marec, že kar malo pozabljeni dan žena. So med spoloma samo biološke razlike, ali moški in ženske različno delujemo in se v enakih ...
Minimalna plača znaša 791 evrov bruto ali okoli 603 evre neto. Kako s tem preživeti, si marsikdo ne predstavlja. Pa vendar 48 tisoč naših sodržavljanov mesec preživi s takim prejemkom, pri čemer ni pomembno ali dela tudi ponoči, ima desetletja minulega dela, je pri svojem delu nadpovrečno uspešen, dela v posebnih pogojih, ob nedeljah in praznikih…. Dragica Kekec je že zelo zgodaj, pri enajstih letih, izgubila mamo. Rane so ostale, življenje pa ji tudi pozneje, ko je odrasla, ni prizanašalo. Morala je prestati številne preizkušnje, in zdaj je tik pred tem, da jo skupaj z dvema otrokoma deložirajo iz družinske hiše, ki jo je podedovala po očetu. V tokratnem prispevku smo soočili porodnice, stroko in novo podporo porodnicam v Sloveniji, doulo. Kako do skupnega jezika v dobro novorojenčkov in njihovih mam? Možganska kap je poleg srčno žilnih bolezni drugi najpogostejši vzrok umrljivosti v Sloveniji. Tudi zato, ker bolniki iz odročnejših regij do pred kratkim niso imeli enakih možnosti zdravljenja, kot na primer tisti v osrednji Sloveniji. Zato je pred dobrimi štirimi meseci zaživela mreža Telekap s pregledi na daljavo iz ljubljanske nevrološke klinike. Od septembra so tako pomagali več kot 500 bolnikom po vsej državi, ob tem pa je najpomembneje, da bolniki pridejo v bolnišnico čim hitreje po prvih znakih kapi. Lupus je avtoimuna vnetna revmatična bolezen, ki napada vse organe v telesu, najpogosteje kožo in sklepe, in je neozdravljiva. Ocenjujejo, da je zanjo v Sloveniji boleha okrog 1600 bolnikov, kar 90 % je žensk. Sanja Klemenčič se z njo spopada že 25 let in želi si, da bi bila med ljudmi bolj poznana, saj imajo mnogi bolnike z lupusom zaradi stalne utrujenosti, ki jo povzroča, za lenuhe. Na mednarodni smučarski tekmi Biberon 2015 za otroke je prišlo do incidenta, ko italijanski organizator vsem ne-italijanskim tekmovalcem ni podelil prisluženih medalj, njihova mesta so zasedli italijanski tekmovalci. Razočaranje za otroke, pa tudi njihove starše in trenerje j ...
Predlog združene levice,da bi se najrevnejšim odpisal dolg v državnem zboru ni bil sprejet. Država z milijardami dokapitalizira banke, za ljudi pa zmanjka denarja. Glavni argument odbora za delo, družine, socialne zadeve in invalide ter Odbora za finance in monetarno politiko proti sprejetju predloga je trditev, da država zagotavlja že dovolj mehanizmov za reševanje največjih socialnih stisk. Pa je temu res tako? Je revščina v Sloveniji v resnici le revščina v naših glavah? Slovenija se je lotila prenove sistema nujne medicinske pomoči. Ustanovili bodo več osrednjih urgentnih centrov, zdravstveni domovi pa naj bi ponoči in ob koncih tedna morali zapreti vrata. Tedniška ekipa se je odpravila v Kamnik, kjer 37 tisoč ljudem zdaj grozi, da bodo ostali brez dežurnega zdravnika – oziroma da bodo morali po pomoč v Domžale. Preverili smo, kaj o tem menijo zdravniki, ki so doslej opravljali dežurstva, in ljudje iz odročne Tuhinjske doline, ki jim je hitra medicinska pomoč rešila življenje. Reševalcem, gasilcem in policistom na nujni vožnji naj bi se vsi vozniki takoj umaknili in jim dali prednost. Vendar pa nimajo absolutne prednosti, kar pomeni, da sami plačujejo kazni, če se zaradi tega, ker jim nekdo prednosti ne odstopi, zgodi nesreča. Pravilnega ustavljanja in razvrščanja pa slovenski vozniki še vedno ne obvladamo. Reševalci ali gasilci tako na cestah še vedno izgubljajo dragocene minute. V Sloveniji je od leta 2000 na cestah umrlo ali pa se hudo poškodovalo več kot 6000 ljudi bližnjih je ostalo več, kot 30.000. Nenadna smrt ljubljenega praznino, ki je ne more nadomestiti nihče, pravi tudi Bernardka Jazbec, mama mladega rokometaša Dejana, ki je izgubil življenje sredi nedeljskega popoldneva pred osmimi leti. Žalovanje je dolg proces a mnogi svoji vanj enostavno ne morejo stopiti saj so sodne prakse, ki določijo krivca in mu dodelijo kazen nesramno dolge. Trajajo lahko tudi do deset let. Sorodniki pa čakajo in čakajo in so brez odvetnikov popolnoma izgubljeni. Sodne o ...
Ko so v Sloveniji izčrpane vse možnosti zdravljenja, čakalne vrste predolgo ali pa kot je (bilo) v primerih srčne kirurgije; enostavno nimamo primernih strokovnjakov, zdravstvena blagajna odšteje denar za zdravljenje v tujini. Večino vlog odobri, zato so lahko različne humanitarne akcije ekonomska past. A tisti, ki se soočajo z zahtevnim zdravljenjem v tujini so izpostavljeni velikim finančnim, čustvenim in logističnim šokom. Starši z izkušnjami so se zbrali v društvu Zvezdni otroci in želijo s svojo podporo pomagati vsem tistim, ki morajo s svojimi malimi bolniki po zdravje v tujino. Zdravljenje z matičnimi celicami je ena izmed metod, ki obeta največje možnosti razvoja, v prihodnosti tudi zmago nad nekaterimi danes neozdravljivimi boleznimi. Že zdaj se matične celice uporabljajo za zdravljenje ljudi in živali. Toda slovenska zakonodaja je na tem področju zelo stroga, novi zakon o zdravilih pa bi lahko tovrstne raziskave in zdravljenje precej omejil. Eno izmed tudi v svetu najbolj uspešnih biotehnoloških podjetij , ki se že nekaj let ukvarja z zdravljenjem živali z matičnimi celicami Animacell celo opozarja, da bodo morali svoje delovanje v primeru sprejetja zakona o zdravilih preseliti v tujino. Smeti so bile vselej dober posel, a z njimi ne ravnamo najbolj gospodarno. Pri ločevanju smo uspešni, saj več kot polovico odpadkov ločeno zberemo izven »mešanih«zabojnikov, a jih običajno predelamo na tujem in zaradi dela, ki ga opravimo v gospodinjstvih nimamo nič nižjih komunalnih stroškov. Nasprotno, bojimo se nesorazmerno visokih glob, ki nas lahko doletijo zaradi nedoslednosti ali zgolj napak. Več kot sedemdeset let je stara nekdanja avtomehanična delavnica na Rakeku, v kateri ima še danes športno vzgojo 13 oddelkov učencev OŠ Rakek. Stavba niti v sanjah ne ustreza predpisanim šolskim normativom in standardom, krajani Rakeka pa že več kot trideset let v vsakem predvolilnem govoru poslušajo obljube za izgradnjo nove. Pa je še niso dočakali, kljub zajetni kopici proje ...
Največja opozicijska stranka je namreč te dni v zakonodajni postopek vložila novelo zakona o medijih, s katero želi zvišati delež slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih, ki naj bi jo dosegali tudi podnevi. Nekateri glasbeniki pravijo, da je to edina logična obramba proti glasbenim multinacionalkam, ki nadzorujejo svetovni glasbeni posel. Stanislava Cesar je delala z invalidi v društvu distrofikov kot osebna asistentka. Potem je, kot je kasneje odločilo sodišče, nezakonito izgubila službo. Njen boj za pravico na sodiščih pa je trajal skoraj štiri leta, v tem času je bila, mama samohranilka, deložirana iz stanovanja in obsojena na življenje v pomanjkanju in v globokih dolgovih. 10 let že deluje pri nas Zatočišče za zaščitene živali prostoživečih vrst. V tem času so oskrbeli 5500 živali. 70 odstotkov vseh so ptice, ki jih pogosto poškodujejo steklene stene in promet. Državni proračun krije zgolj polovico vseh sredstev, ki jih zatočišče potrebuje za svoje delovanje, drugo polovico pa zagotavljajo zaposleni in prostovoljci z nesebičnim in požrtvovalnim delom. Dva ljubljanska prometna policista sta se odločila, da bosta babico in dedka, ki sta nekega večera cesto prečkala prehod pri rdeči luči, za zmeraj podučila, kako pomembno je spoštovati cestne predpise in policiste. Vse skupaj bi se lahko sicer končalo le z izrekom opomina. Sedemdesetletna zakonca pa sta prejela položnico za neverjetnih 841 evrov kazni. V Sloveniji je uradno registriranih 65 malih, tako rekoč vaških smučišč. Tiste, ki v resnici delujejo, pa bi lahko prešteli na prste ene roke. Propadajo zaradi prestroge zakonodaje, ki jim nalaga enako stroge pogoje kot velikim, čeprav se z njimi ne morejo primerjati. Zadnji žebelj v krsto pa so previsoke temperature, zaradi katerih ne morejo umetno zasneževati.
Prvič od kar je prišel iz zapora je posebej za našo oddaje spregovoril nekdanji prvi mož Merkurja, Bine Kordež. Potem ko je dobro leto prestal v zaporu na Dobu, ga je sodišče izpustilo na prostost, sodbo, s katero je bil obsojen na 6 let in pol zapora, pa delno razveljavilo, Sojenje se začne znova. Pred desetimi leti so ljudje množično najemali kredite v švicarskih frankih, ki so jih banke ponujale celo tistim, ki za najem enakega stanovanjskega kredita v evrih sploh niso bili kreditno sposobni. Večine izmed njih niso opozorili na valutno tveganje, ki ga to prinaša. Potem ko se je mesečni obrok zadnja leta postopoma povečeval, je prejšnji teden kot strela z jasnega udarilo – frank se je v primerjavi z evrom v trenutku zrasel za trideset odstotkov. Ta teden imajo naši poslanci priložnost znova razmisliti o zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja (dosedanja ureditev nas postavlja med države, v katerih raznolikost ni zaželena) - gre za spremembo besedne zveze, ki bi izvenzakonsko skupnost moškega in ženske spremenila v izvenzakonsko skupnost dveh odraslih oseb. V Sloveniji imamo okoli 130 tisoč delovnih invalidov. Ti praviloma zaradi zdravstvenih omejitev še težje najdejo delo. In še tisti, ki ga mukoma dobijo so od države kaznovani. O tem jasno priča primer gospe Irene Ponudič, nekdanje Tamovke. Če bi bila delovna invalidka Irena zadnjih 15 let brezposelna, bi odšla v pokoj konec letošnjega avgusta, ker pa se je trudila in bila v času svoje invalidnosti dvakrat zaposlena za določen čas za štiri ure, bo pokojnino dočakala dolgih sedem let kasneje, leta 2022. Če se seveda vmes pokojninska zakonodaja še bolj ne zaostri. Torej je Irena kaznovana, ker je delala. Cene nafte na svetovnih trgih že nekaj časa padajo, padajo tudi cene naftnih derivatov v Sloveniji. Pod 1,30 evra za 95 oktanski bencin so zdrsnile pred božičem, pred tem so bile pri nas tako nizke cene nazadnje septembra leta 2011. Vendar pa so goriva pri nas še vedno občutno dražja kot v sosednji ...
Komaj 20-letni Klemen Lenko naj bi bil miren fant in priden študent, ki ni z ničimer izstopal in nazadnje so ga opazili lani v noči na četrtek, 4. decembra. Minilo je mesec dni preden so mrtvega potegnili iz Drave, obdobje vmes pa oče opisuje kot pekel, ki ga ne bi privoščil niti najhujšemu sovražniku. Posebej za Tednik je spregovoril o neprespanih nočeh, agoniji in hudi praznini, ki je ostala za vedrim fantom. Prav tako pa je ostalo veliko vprašanj, na katera bo potrebno odgovoriti, preden se znova pojavi dušni mir in pravo slovo od sina. Medvrstniško nasilje ni naravni del odraščanja, ni prerivanje med fanti in zbadanje med dekleti. Gre za nadlegovanje o katerem se še vedno prevečkrat molči, žrtve še vedno naletijo na gluha ušesa in težko breme nosijo same. Svetovni podatki pravijo, da je vsakih 7 sekund otrok žrtev psihičnega ali fizičnega nadlegovanja. Zanimalo nas je kako je tem pri nas in kaj lahko naredijo starši in kaj šola. 31-letni Raid Al Daghistani je rojen v Sloveniji, po očetu ima iraške, po mami srbske korenine. Med študijem filozofije na Filozofski fakulteti je na študentsko izmenjavo odpotoval v Nemčijo, kjer ga je prevzel študij islamistike. Kasneje je tam magistriral, sedaj pa pripravlja doktorat. Izpopolnil je znanje arabskega jezika, sedaj piše in prevaja. Njegov cilj je približati ljudem poznavanje islama, odpraviti strahove in predsodke, s katerimi se pogostokrat srečujemo. Čas za pogovor z njim je bil zaradi nedavnih tragičnih dogodkov v Franciji, več kot aktualen. v Sloveniji imamo več deset tisoč delovnih invalidov, ki zaradi zdravstvenih omejitev praviloma še težje najdejo delo. In še tisti, ki ga mukoma dobijo, so od države kaznovani. O tem jasno priča primer gospe Irene Ponudič, nekdanje Tamovke. Če bi bila delovna invalidka Irena zadnjih 15 let brezposelna, bi odšla v pokoj konec letošnjega avgusta, ker pa se je trudila in bila v času svoje invalidnosti dvakrat zaposlena za določen čas štirih ur, bo pokojnino dočakala dolgih sedem let ...
Leta 2004 je v uredništvo Tednika prispelo pismo. Ljudje iz okolice Celja so imeli dovolj - vsi so vedeli a nihče ni govoril kaj šele raziskoval. Živali so imele povprečno starost dve leti, v vsaki hiši je bil vsaj en obolel za rakom, pridelki, ki so rastli na njihovih vrtovih so bili zastrupljeni. Cinkarna je tajila -država jih je podpirala. Danes, 11 let kasneje, ko Cinkarna išče nove vlagatelje v privatizacijski krog, je poljska družba prepoznala okolico Cinkarne, kot ekološko bombo. Stopili smo po sledeh pogumnih malih ljudi, ki so bojevali bitko za čist življenjski prostor. Seznam državnih podjetij, ki so na prodaj, še vedno buri duhove. Poleg sindikatov in velikega dela javnosti, ki se je opredelila proti prodaji je skoraj 10.000 ljudi je podpisalo peticijo proti razprodaji državnega premoženja. Prvi med podpisanimi je ekonomist Jože Mencinger, pa tudi eminentna politična imena kot sta filozofinja Spomenka Hribar in Jože Bučar ter številni drugi. Bo prodaja zagnala gospodarstvo in prinesla napredek, ali bomo prodali kure, ki so državi nesle zlata jajca, kajti večina podjetij, ki so na prodaj, posluje uspešno in z dobičkom. Je država res slab gospodar in ali zna slab gospodar dobro prodati svojo družinsko srebrnino? S prvim januarjem vas lahko, če prodajate ali oddajate v najem svojo nepremičnino, doleti kazen od 250 do 300 evrov, če jo oglašujete brez energetske izkaznice. Čeprav so energetske izkaznice obvezne že od leta 2006, so bile šele leta 2013 izdane prve licence strokovnjakom, ki izkaznico sploh lahko izdelajo. Temu je sledilo obdobje leta in pol, ko se kazni še niso izvajale. Tega obdobja je zdaj nepreklicno konec. Komu se torej energetske izkaznice najbolj izplačajo? Dr. Urban Brent, dr. Iva Hafner Bratkovič in mladi raziskovalec Timotej Lazar so trije mladi in uspešni slovenski znanstveniki. Čeprav krčenje proračunskih sredstev za znanost pogosto občutijo na lastni koži, so polni zagona in načrtov. Z njimi smo se pogovarjali o njihovem delu, p ...
Jeseni smo vam kot po tekočem traku predstavljali zgodbe upokojencev, ki jim je zaslužen pokoj zagrenila pokojninska zakonodaja. Predstavili smo tri upokojence z izrazito nizkimi pokojninami, ki so poskušali kakšen dodaten evro zaslužiti s pridobitno dejavnostjo. V preteklem letu ste gledalci Tednika množično pomagali družinam v stiski. Objavili smo zgodbe ljudi, ki ne dobijo zaposlitve in so na robu preživetja, ljudi, ki jih je prizadela bolezen in ljudi, ki so se v stiski znašli zaradi naravnih nesreč. Novo leto je tudi čas, da se ozremo nazaj in potrkali smo na vrata štirih družin, ki jim je dom uničil ogenj. Tihe, temne nočne ure zbudijo delček podzavesti, ki ga dnevno vrvenje drži na kratkih vajetih. Nočni program radia Slovenije že leta dela družbo mesečnikom, Mojca Blažej Cirej usode svojih poslušalcev spremlja že leta. Kako veliko odtehta, da v srcu noči dvigneš telefon in svoje breme z nekom podeliš. Ko smo 1.1.2007 v Sloveniji kot plačilno sredstvo sprejeli evro je bila narodna samozavest na vrhuncu, pričakovanja ljudi ob sprejemu v elitno druščino evropskih držav pa velika. Pogledali smo kaj nam je v osmih letih prinesel evro in kje so danes naše sanje o srečnem življenju.
Začenjamo z zgodbo o človeku dobrega srca, pozitivnega mišljenja, dobrih dejanj. Spoznali boste dolgoletnega učitelja zgodovine z mariborske ekonomske šole, ki se v prostem času spremeni v nekakšnega Božička. Potem ko je opazil materialno stisko številnih dijakov, je začel v svojem kabinetu zbirati hrano, oblačila in druge reči. Deli jih vsem, ki se pri njem oglasijo za pomoč. Žive jaslice so v Sloveniji najprej pripravili v Postojnski jami, sledili pa so jim po mnogih krajih v Sloveniji. Vsake jaslice so drugačne in vsake so nekaj posebnega, tiste v soteski Mlačca pri Mojstrani pa vzamejo dih, saj predstave potekajo v objemu ledu. Ker je božič čas povezovanja, pa so jaslice z leti premaknile tudi pregovorno trmaste Gorenjce, da so se v kraju stopili skupaj in lansko leto prvič pripravili pestro decembrsko dogajanje. Odštevamo dni do Božiča, ki je za večino ljudi predvsem družinski praznik, za mnoge pa tudi najlepši del leta. Praznujemo ga na različne načine, vsem pa je bolj ali manj skupno pričakovanje, da bomo ta čas preživeli v vzdušju sožitja, povezanosti in bližine. Tudi pričakovanje družine Per, s kar sedmimi otroki in šestimi vnuki, ki smo jih te dni obiskali na Dolenjskem, so podobna. Zapornice, psihiatrični bolniki, begunci - prosilci za novo življenje preživljajo praznike daleč stran od svojega doma in domačih. Mnogim med njimi se je življenje sesulo v prah, nabirajo njegove koščke in jih sestavljajo v nekaj novega. Skozi veseli decembru, ki je praznično podčrtan in je najvišja vrednota družina korakajo sami.
»Dragi Božiček, najlepša hvala za vse. Prosim te, da letos malce bolj popaziš na otroke, saj so otroci nežna bitja, ki potrebujejo ljubezen in nežnost. V letu 2015 pa nameni posebno pozornost tudi vsem delodajalcem, ki izkoriščajo svoje delavce in jih silijo v delo na črno. Mislim, da je leto 2015 super priložnost za to, da se delo na črno zmanjša in da je Slovenija čudovita dežela, ki je zmožna sloveti po poštenosti naroda…« to so le nekatere želje gledalke Tednika Mile Aldo za prihajajoče leto. Kako uresničljive so? Mojca s svojo najmlajšo hčerko živi začaranem krogu revščine. Pravice iz javnih sredstev so prenizke, da bi pokrile minimalne življenjske stroške in tako socialno ogroženi (revni) tonejo iz meseca v mesec le še globlje v revščino. Nad Mojco visijo izvršbe zaradi nakopičenih dolgov, prehranjuje pa se z prehrambenimi paketi Rdečega križa in Karitasa. Saga o počasnem propadanju podjetja Javor Pivka se nadaljuje že nekaj let, tudi v Tedniku smo že večkrat poročali o delavcih, ki so ostali brez plačila za svoje delo in brez služb. Potem, ko so v zadnjem času iz ene Javorovih odvisnih družb prihajale spodbudne novice o povezovanju z nemškim partnerjem, so se oglasili nekdanji Javorovi delavci, ki se že dve leti borijo za izplačilo krvavo zasluženih plač. Ko se je rojevala samostojna Slovenija, smo mnogi imeli - kot danes kaže naivne - predstave, da bo Slovenija postala druga Švica. Na Gorenjskem, pod Karavankami, se je tako konec 80-ih let začela podjetniška zgodba vode Juliana. Prvo polnilnico so na Jesenicah uradno odprli v začetku leta 1992 - torej pred skoraj 23 leti. Žal ni trajalo dolgo.... In prvovrstna karavanška voda je še danes neizkoriščena. Slepota Tjaše Kos ni odvrnila od partnerstva niti materinstva. Tako kot je ni odvrnila od doktorskega študija niti od dela psihoterapevtke. Polna vere vase in v svoje najdražje kljubuje vsem oviram, ki ji prihajajo naproti... O tem, ali slepota zaznamuje partnerstvo, sta spregovorila oba. Spoznali smo druž ...
Hrvaške vlade želi sprostiti dolžniški krč in pomagati ljudem, ki imajo zaradi manjših dolgov že več kot leto zablokiran bančni račun. Socialno ogroženim prebivalcem naj bi tako odpisali dolgove in sicer v višini 3000 evrov če dolgujejo podjetjem, ki so v večinski lasti države in 1000 evrovr če dolgujejo podjetjem v privatni lasti. Zanimalo nas je, ali bi takšna poteza pomagala tudi vse bolj obubožanim slovenskim državljanom. Pri razvoju človeških možganov so bistveni impulzi iz okolja; razvijejo se v otroštvu .. povezave pa narekujejo odnos do življenja. V času krize so najbolj na udaru, kot vedno socialno šibki. Ana, Zoja in Jan so otroci, ki neverjetno uživajo in so tudi uspešni pri igranju klavirja, jahanju in plesu. V teh aktivnostih pozabijo na resničnost in domače pomanjkanje. To jim omogoča akcija Botrstva...in škoda bi bilo, če s svojimi hobiji ne bi nadaljevali. Čakalne dobe na številne zdravstvene posege so v Sloveniji še vedno predolge. Na operacijo hrbtenice se povprečno čaka 431 dni, več kot leto dni je treba čakati na operacijo kolena, rame, krčnih žil. Na nekaterih področjih so čakalne dobe katastrofalne. Tako v naši državi po zadnjih podatkih niti ene revmatološke ambulante, kjer bi lahko prišli na vrsto v zakonsko določenem roku. Še posebej nenavadno je to, da so razlike med posameznimi ustanovami izjemno velike. Nekje na operacijo lahko čakate skoraj tri leta, drugje na isti poseg nekaj manj kot štiri mesece. Tudi v Sloveniji deluje Krog prijateljev Bruna Groeninga, ki prostovoljno prenaša njegovo znanje ljudem, ki se soočajo z različnimi težavami. Številni so prejeli pomoč tudi po dolgoletnih fizičnih ali psihičnih obremenitvah, tako imenovane izcelitve po duhovni poti. 896 ur sprehodov in vzgoje zavetiških psov, 78 obiskov na domovih posvojiteljev zavetiških živali! To je impozanten seštevek dela, pozornosti in ljubezni, ki ju je živalim v Zavetišču Ljubljana samo v letošnjem letu podarila gospa Vida Kološa. Vida sočutja ne daruje le živ ...
Sosedski spori so slovenski vsakdan, ki polni slovenska sodišča. Tak spor s sosedi ima že leta tudi Darja Juvan iz Ljubljane. Zaradi lanskega incidenta, ko naj bi sosedu neupravičeno prisluškovala in ga zvočno snemala, jo je sodišče poleti, ne da bi jo videlo in slišalo, obsodilo na pol leta pogojne zaporne kazni. 3. decembra praznujemo rojstvo Franceta Prešerna, največjega slovenskega pesnika. Tega dne so za obiskovalce brezplačno odprta vrata v mnoge slovenske muzeje, je pa tudi priložnost, da razmislimo o odnosu, ki ga imamo do kulture, do slovenskega jezika, do besede. Moč besede je velika, mnogo večja, kot se zavedamo. In z besedo vplivamo. Mnogo bolj, kot si mislimo. O moči besede so pred našo kamero razmišljali profesor jezikoslovja, marketinški strokovnjak, fizik in učitelj retorike… V prispevku bomo predstavili dobrodelno akcijo Božiček za en dan. Idejo zanjo je pobudnica akcije dobila v Južni Afriki, letos pa naj bi obdarili najmanj tisoč otrok iz Slovenije, Kosova in Bosne. Sedem, deset, enajst mesecev je obveznega pripravništva, če želijo študentje pedagogike postati učitelji. Obvezna praksa v birojih, če želijo študentje arhitekture postati arhitekti. Delo na sodišču, pri odvetnikih, če želijo študentje postati odvetniki. Volontersko delo a ne po lastni izbiri. Čim ceneje ali raje zastonj pravijo v javni upravi mladim, ki pri opravljanju obvezne prakse dobijo plačane stroške prevoza in malico. O redni službi pa niti duha ne sluha. Saj bodo prišli novi praktikantje. Pred časom je revija Manager objavila seznam stotih najbogatejših Slovencev, na njem pa je vse več ljudi, ki so z dobro poslovno idejo ustanovili podjetje in uspeli. Zanimivo je, da je med njimi vse več tako imenovanih start up podjetij. Zavod za pokojninsko zavarovanje je upokojence, ki so se reaktivirali, na zdravstveno blagajno prijavljal skupinsko v paketu le dvakrat mesečno. A naš prispevek o nedopustni in nehumani organizacijski praksi je pristojne spodbodel, da so prakso nemudoma s ...
Neveljaven email naslov
