Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mednarodni bienalni festival Lutke 24 je bil povod za razmislek o sodobni lutkovni umetnosti in njenih oblikah – od klasičnih, kot je japonski bunraku, do sodobnih, pri katerih je lutka razgrajena, njeno vlogo pa prevzamejo podoba, svetloba, glina ali kar telo samo. Francosko in češko sodobno lutkarstvo prednjačita po razvoju. Pogovarjali smo se z vrhunskimi umetniki, kot so Alice Laloy (Pinocchio), Olivier de Sagazan (Oslovska maša), Ingvid Aspeli (Hiša za lutke) in drugimi. Umetnost igre, urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
V Kinodvoru se danes s projekcijo filma Tiho rjovenje začenja mednarodni filmski festival Kinotrip – mladi za mlade. Prinaša šest aktualnih celovečercev s filmsko klasiko, program kratkih filmov ter pogovore z zanimivimi gosti – vse po izboru mlade programske ekipe in s tehničnimi prilagoditvami za gluhe in naglušne. V SNG Maribor bo ansambel Opere in baleta danes krstno izvedel opero Roberta Mračka Mož, ki je ukrotil strelo: Genialni izumi Nikole Tesle pod taktirko Iztoka Kocena in v režiji Jakija Jurgca. Na odru Lutkovnega gledališča Maribor pa so danes premierno izvedli eno najuspešnejših slovenskih pravljic Zvezdico Zaspanko Frana Milčinskega – Ježka v režiji Jake Ivanca. Več pa tudi o razstavi v Koroški galeriji likovnih umetnosti ALUO, Kaj pa to?, kjer so zbrana dela s slikarskih kolonij študentov ALUO (1990–2009) iz zbirke Galerije Velenje.
V Slovenskem mladinskem gledališču so danes premierno na oder postavili predstavo Jata v režiji Žige Divjaka. Govori o samici in samcu vrane, ki sta leta 1994 prispela v rotterdamsko pristanišče ter se prilagodila in zaživela s tamkajšnjimi vranami druge vrste. Bili smo na premieri predstave Španska vas, kabaretne opere Nane Forte in Jureta Ivanušiča, ki tragikomično prikazuje omejenost zahodne družbe. Nastala je v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča in ljubljanske Opere. V ljubljanskem centru Rog smo si ogledali razstavo In:štance umetnice Polone Drobnič, ki je več let raziskovala in popisovala primere doma zvarjenih dvoriščnih ograj, v SiTi Teatru pa smo prisluhnili skladbam iz prvenca Otroci cvetja glasbene skupine Masharik.
Tik pred začetkom njegove funkcije generalnega direktorja Cankarjevega doma smo se pogovarjali z Juretom Novakom. Obiskali smo ga v Prešernovem gledališču Kranj, kjer je bil do zdaj direktor in umetniški vodja. Med drugim smo govorili o njegovih raznovrstnih izkušnjah s področja kulture – deloval je kot režiser, performer, glasbenik, pisec in še marsikaj – ter o tem, kako bo vse to vplivalo na prihodnje izzive. Naša ekipa je bila v Pordenonu, kjer potekajo že 43. Dnevi nemega filma. Festival je obogaten s posebnimi dogodki, retrospektivami, predstavitvami knjig in seveda zanimivimi pogovori, gre pa za najstarejši, največji in najpomembnejši festival nemega filma na svetovni ravni. V Sarajevu smo se udeležili predstavitvene konference evropske platforme LINA, ki združuje mrežo arhitekturnih institucij. Predstavljamo 25 projektov mladih arhitektov, ki so jih kot najbolj perspektivne izbrali na javnem pozivu. Skupen jim je poziv k trajnostni arhitekturi in krožnemu gospodarstvu.
S prepričljivim in domiselnim prepletom resničnih dogodkov in fikcije postane literarno delo za bralce še posebej privlačno. Lahko rečemo, da je takšen preplet uspel pisatelju Dušanu Čatru v njegovem osmem romanu z naslovom Dežela ZOO. Tokrat se je podal v svet splavarjev v Savinjski in Zadrečki dolini in tako obudil spomin na način življenja, ki je že skorajda utonil v pozabo. Dogajanje je postavil v leto 1939, ko so savinjski splavarji še zadnjič pluli proti Beogradu, saj je po drugi svetovni vojni ta pomembna prevozna dejavnost zamrla. Pisatelj drži bralca ves čas v napetosti in z dramaturško dobro izpeljanim lokom opisuje tako življenje splavarjev kot širok razpon človeških čustev in značajev. V nadaljevanju oddaje bomo predstavili z izvirnim, svežim izrazom napisana pesniška prvenca. Zbirko Vejo po vejo podpisuje Tanja Božić, ki se s toplino, humorjem in predanostjo loteva družinskih odnosov ter se dotika vprašanj identitete, tujstva, doma, meje in jezika. Anja Grmovšek Drab povezuje v Prepovedanem položaju različne življenjske situacije z nogometno igro. Pesmi so pripovedno zasnovane, izrazno neposredne, hkrati pa ritmično in zvočno domišljene. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Govoriti z Omarjem Hakimom pomeni pogovarjati se v ritmu v popularne glasbe zadnjega pol stoletja. Bobnar iz New Yorka je namreč eden od najdejavnejših tolkalcev našega časa, ki je doslej sodeloval že s številnimi glasbeniki. Njegova biografija bi se brala kot enciklopedija popularne glasbe. Pečat je pustil na albumih in koncertih Davida Bowieja, Stinga, Milesa Davisa, Celine Dion, Madonne, Kate Bush, Micka Jaggerja, Brucea Springsteena, dvojca Daft Punk ter skupin Chic, Dire Straits, Foo Fighters in Weather Report – če jih omenimo samo peščico. Čeprav je zaradi tega močno zanemaril solistično kariero, mu za nobeno sodelovanje ni bilo žal. Šele v zadnjem obdobju je nekaj več časa našel tudi zase in okoli sebe zbral pisano funk rock druščino Sonic Boom Squad.
Z odprtjem razstave Grégoryja Panaccioneja v Galeriji Equrna se danes začne festival stripovske umetnosti Tinta, ki je letos osredotočen na ženske v stripu. Oktober je zaznamovan tudi s prireditvami festivala Mesto žensk in v sklopu tega je bila v Španskih borcih premiera predstave Tri četrt človeka, ki je nastala v produkciji skupin En-knap in Via Negativa. V ljubljanski Mestni galeriji smo si ogledali kiparsko razstavo Različnosti, na kateri sodeluje osem umetnikov.
Kako pomembna naloga za arhitekte in urbaniste je saniranje ruševin in kako so z ruševinami ravnali v preteklosti? Sanacija ruševin je pravzaprav tudi vsaka obnova v požaru razdejanih spomenikov kulturne dediščine. Kako so se prenove in ohranjanja poškodovane dediščine lotili v pariški katedrali Notre-Dame? O tem in o novicah v zvezi s še nekaj francoskimi arhitekturnimi spomeniki v tokratni oddaji Svetovno.
Oglasili se bomo iz Maribora, s festivala ZIZ, ki bo do sobote prikazal sedem predstav tamkajšnje alternativne gledališke produkcije. Znova nas je presunilo, v kakšnih razmerah in s kakšnim uspehom je med 2. svetovno vojno delovalo partizansko zdravstvo, ki je vsebina razstave Zdravljeni v zavetju gozda – partizanske bolnišnice. V Cerkljanski muzej je prispela kot gostujoča razstava Mestnega muzeja Idrija in Dolenjskega muzeja. V ljubljanski Galeriji Bažato smo si ogledali razstavo Skotom kiparja Mirka Bratuše. Z doc. dr. Tino Košak z ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smo se pogovarjali o tem, kako so z umetninami ravnali, jih zbirali in hranili v zgodnjem novem veku pri nas. Prihodnji teden nas čaka uvodno predavanje ICCHS, na katerem bo na ljubljanski Filozofski fakulteti o zbirateljstvu v Benetkah v tem času predavala dr. Linda Borean.
V Sarajevu smo se udeležili konference evropske arhitekturne platforme LINA. V Cankarjevem domu smo bili na premieri gostujoče predstave režiserja Tiaga Rodriguesa Hekuba, ne Hekuba. V SSG Trst smo si v petek ogledali premiero proletarske tragedije Georga Büchnerja Woyzeck v režiji Igorja Pisona, v prostorih Nove pošte pa premiero avtorske predstave Kje mi živimo v režiji Bora Ravbarja.
Obiskali smo festival Indigo, ki je tudi letos privabil številna zveneča imena, od filozofov Slavoja Žižka, Mladena Dolarja in Petra Szendyja do hrvaške pisateljske zvezde Kristiana Novaka. Festival, ki filozofijo, oblikovanje, literaturo in fotografijo prepleta z glasbenimi in avdiovizualnimi performansi, je tokrat odpiral vprašanje vzporednih resničnosti. Ogledali smo si prenovljene začasne prostore ljubljanske Drame na Litostrojski 56, ki so jih zasnovali v arhitekturnem biroju Vidic Grohar. Tako z arhitekti kot z ravnateljico Drame Vesno Tadel Jurca smo med drugim govorili o posebnostih prostorov, ki jih gledališče potrebuje za nemoteno delovanje, in zakaj so po njenem mnenju prostori na Litostrojski v tem trenutku najbolj ustrezna rešitev. Na Dunaju smo se udeležili festivala Step Across The Border: Slovenia. Gre za doslej največji slovenski festival jazzovskih in sorodnih glasbenih praks zunaj Slovenije, ki poteka v kultnem klubu Porgy & Bess. Tam se predstavlja kar 30 slovenskih glasbenic in glasbenikov, z nekaterimi smo se pogovarjali tudi mi. Simfonični orkester RTV Slovenija pa smo spremljali na gostovanju v Madridu, kjer so s celovečernim programom nastopili na dobrodelnem koncertu, hkrati pa sklenili uspešno petletno sodelovanje z dirigentom Rossenom Milanovom.
Bili smo na premieri predstave Povišica, ki začenja sezono ljubljanske Drame v nadomestnih prostorih na Litostrojski, jutri pa bo premiero doživel film Bojevita kraljica noči scenarista in režiserja Mateja Vraniča. V Kinu Šiška smo bili na praznovanju 30-letnice kariere legendarnega Alija Ena oz. Dalaja Eegola, pogledali pa smo še, kdo so dobitnice in dobitniki arhitekturnih nagrad.
Urbanistično zaostajanje v razvoju se kaže prav v istrskih naseljih in zalednih vaseh. Medtem ko je interes za gradnjo objektov in prenavljanje kulturnih spomenikov v obalnem delu velik, je na preostalih delih primestja in podeželja zelo majhen. Nezainteresiranost za naseljevanje v zaledju, slaba demografska struktura, propadanje naselbinskega in arhitekturnega fonda in problem pojava razpršene poselitve povzročajo razvrednotenje kulturne in naravne krajine. Zaledje prevzema vlogo spalnega naselja, s čimer izgublja identiteto ter privlačnost. S številnimi strokovnjaki smo raziskali fenomen istrskih vaških naselij, prebivalce pa vprašali v kakšni okolici si želijo živeti. Avtorica oddaje Nataša Mihelič Režiser Aleksander Šmuc
Bili smo na festivalu Indigo, ki bo v Cukrarni v Ljubljani potekal do petka, letošnjega so podnaslovili Paralelni svetovi. Predstavljamo vam tudi premiero opere Falstaff v SNG Opera in balet Ljubljana. Gre za skladateljevo drugo delo, nastalo v sodelovanju s književnikom Arrigom Boitom.
Evropska unija si prizadeva postati vodilna v svetu na področju varne umetne inteligence. Kaj prinaša evropski akt o umetni inteligenci? Ali generativna umetna inteligenca spreminja umetnost? Od umetne inteligence ne moremo pričakovati kreativnega momenta. Ob vodstvu človeka, z njegovimi spodbudami in usmeritvami, pa je kreacija mogoča. Kakšna je vloga umetne inteligence v znanstvenem procesu? Kakšna je prihodnost književnega prevajanja? Urednica oddaje: Nina Jerman
Bili smo na razstavi Zdenka Huzjana v Miheličevi galeriji na Ptuju, kjer razstavlja prvič. Obiskali smo tudi mariborsko razstavišče ArtKIT, tam se predstavlja Janja Batič z razstavo Moje ilustrirano življenje. Na Ljubljanskem gradu pa smo si ogledali projekt Ruby red, intermedijsko poezijo v arhitekturnem prostoru.
Neveljaven email naslov