Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Umetnem raju smo bili na 24. Festivalu dokumentarnega filma, kjer smo se z gosti, tudi nagrajenko Amnesty International Slovenije, pogovarjali o njihovih filmih. Društvo slovenskih režiserjev in režiserk je prvič organiziralo Dokumentarnico, delavnico za razvoj dokumentarnih filmov in gostilo predavanje Helle Hansen, svetovalke in odločevalke na Danskem in Norveškem filmskem inštitutu. Na FDF-ju smo si ogledali tri nove slovenske dokumentarce: Smučarske sanje Haidy Kancler, Odpuščanje Marije Zidar in Dolino solz Boštjana Korbarja. Avtorica: Mateja Valentinčič Režiser: Amir Muratović
V Rimu se je naš dopisnik Janko Petrovec pogovarjal s slovitim kitajskim umetnikom in političnim oporečnikom Ai Weiweijem, ki je med drugim komentiral vojno v Ukrajini, politiko Kitajske, kritično umetnost ter aktualna dela, s katerimi se predstavlja v Rimu. Povzemamo, kdo so letošnji veliki zmagovalci Oskarjev, ki jih je žal zasenčil incident. V studio prihaja Rok Andres, selektor 52. tedna slovenske drame, ki bo ovrednotil sodobno domačo dramsko ustvarjalnost. V Narodni galeriji smo si ogledali dela Almanacha, Franceta Kavčiča, Mateja Sternena in drugih, ki spadajo med nove pridobitve zadnjega desetletja. Predstavljamo še prejemnika najprestižnejše nagrade za arhitekturo, Pritzkerjevega nagrajenca Francisa Kéréja, ki velja za pionirja na področju trajnostne arhitekture.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti baletnega plesalca in koreografa Gaja Žmavca, ki je kot dolgoletni član mariborskega Baleta soustvarjal mednarodni sloves ansambla pod vodstvom koreografa Edwarda Cluga. Sin pisateljice in pesnice Bine Štampe Žmavc se je od malega seznanjal z umetnostjo, prepričal pa ga je klasični balet, v katerem se je po končani mariborski srednji baletni šoli izpopolnjeval v Kijevu. Danes je dejaven kot plesalec, asistent Edwarda Cluga in koreograf.
V oddaji Osmi dan predstavljamo reportažo z največjega mednarodnega dogodka s področja otroške in mladinske literature, iz knjižnega sejma v Bologni, na katerem sodelujejo tudi številni domači založniki in ustvarjalci. V Trstu smo obiskali razstavo o življenju in delu mehiške slikarke Fride Kahlo in njenega moža Diega Rivere z naslovom Znotraj kaosa. V Cukrarni pa so na razstavi Vračanje pogleda prvič skupaj razstavljena dela skoraj šestdesetih umetnic, ki so na Slovenskem ustvarjale od devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes. Vprašali smo se tudi, kaj je akuzmatična glasba. "To je kot glasba za film, ki pa si ga lahko vsak poslušalec zamisli sam," pravi Thomas Gorbach, skladatelj in ustanovitelj Dunajskega akuzmoniuma, kot se imenuje orkester 30 zvočnikov, namenjen izvajanju akuzmatičnih del. Predstavljamo še romunski glasbeni dvojec Balkan Taksim. Ta s svojevrstnim prepletanjem balkanskega ljudskega izročila in elektronske glasbe navdušuje občinstvo in kritike.
Gostja oddaje bo pisateljica, dramska igralka, magistrica umetnosti in pedagoginja Nataša Konc Lorenzutti. V svojem novem romanu z naslovom Beseda, ki je nimam se dotika boleče teme ukradenih otrok v času druge svetovne vojne. Roman je nastal na osnovi zgodovinskega gradiva in srečanja z ljudmi, ki so bili leta 1942 kot otroci ukradeni staršem na Celjskem in odpeljani v delovna taborišča in domove, ki jih je vodila nacistična organizacija Lebensborn, zadolžena za širitev arijske rase. Pisateljica sodeluje tudi kot soscenaristka pri snemanju dokumentarnega filma Zajeti v izviru, slovenski otroci Lebensborna v režiji Maje Weiss. Nataša Konc Lorenzutti je tudi avtorica številnih del za otroke in mladino. V romanu Gremo mi v tri krasne se posveča aktualni problematiki motenj hranjenja in odvisnosti mladih od digitalne tehnologije. Brez prisiljene didaktičnosti se zna približati bralcem na prepričljiv in sproščujoč način. Voditeljica: Alenka Zor Simoniti
Tokratno oddajo posvečamo slovenski dramatiki. Tekmovalni del programa 52. Tedna slovenske drame nakazuje razmah ženskih dramskih pisav, avtorskih projektov in režiserk. Pogovarjali smo se s selektorjem Rokom Andresom, članom žirije za podelitev Grumove nagrade, Tomažem Toporišičem, nominiranci za Grumovo nagrado in dramatičarkama Simono Semenič in Simono Hamer. Plesalec in koreograf Matjaž Farič, ki je režiral po naročilu napisano dramsko noviteto Vse OK, pa nam je razkril, kako se kot režiser počuti v dramskem gledališču.
V oddaji Osmi dan predstavljamo Andrejo Hribernik, ki bo z novim letom prevzela vodenje Muzeja sodobne umetnosti v Gradcu. Ogledali smo si razstavo Made in Maribor II raznolikih ustvarjalcev, ki jih povezujeta življenje in delo v Mariboru, ter umetniško zbirko dunajskega galerista in zbiratelja del sodobne umetnosti Ernsta Hilgerja v ljubljanski Mestni galeriji. Srečali smo se tudi s hrvaškim pisateljem in dramatikom Dinom Pešutom, ki velja za enega pomembnejših glasov milenijske generacije.
Med glasbo in slikarstvom so vzporednice. Če je Beethoven, ohlapno rečeno, za uho nekaj takega kot je Rembrandt za oko, če je Mozart kot Velazquez, če je Monet kot Debussy in tako naprej, kaj je tisto, kar je za ušesa nekaj takega, kot so Warhol, Koons, Hirst in drugi za oko? Oddaja Podoba podobe, O vzporednicah med vizualno umetnostjo in glasbo, ki je na programu TV Slovenija, odgovori na to vprašanje, s tem učinkovito razloži številne 'nerazumljive' pojave v sodobni vizualni umetnosti in pokaže tudi na zagate, ki iz odgovora na vprašanje sledijo.
V oddaji Osmi dan bomo predstavili zgodovino, pomen in sestavo slovite Berlinske filharmonije, ki je pred kratkim gostovala v Ljubljani. Ob aktualni krizi se bomo z Andrejem Benedejčičem med drugim pogovarjali o odnosu med Rusi in drugimi slovanskimi narodi. Iz Ukrajine se nam bo po spletu oglasil predsednik tamkajšnjega PEN-a. Ob premieri filma Vojvoda bomo razmišljali tudi o tem, kako so kraje umetnin sploh mogoče in čemu služijo. Predstavljamo še arhitektko in kiparko Marušo Sagadin, ki trenutno razstavlja v Cukrarni.
Četudi ga morda ne poznate, ga poznate. No, poznate vsaj eno njegovo pesem, ki jo je zložil v svoji bogati karieri za druge glasbenike, kakšno pa tudi zase. Čez 500 se jih je nabralo v več kot petdesetletni karieri. Če parafraziramo naslov njegove zadnje plošče Ma ne že spet … Mef, bi lahko rekli: končno Mef! Gost oddaje Profil bo pesnik, skladatelj ali, če združimo oboje, kantavtor, kulturni delavec, novinar, založnik in urednik mestnega glasila Mandrač ter Izolan s smislom za mediteransko improvizacijo, ki sebe vidi in razume izključno kot multipraktika s primesmi lenobe: Drago Mislej - Mef.
V Opusu bomo tokrat predstavili nekaj najuspešnejših slovenskih glasbenikov, ki delujejo v tujini. Slovita Berlinska filharmonija, ki je pred kratkim gostovala pri nas, ima v svojih vrstah kar tri slovenske glasbenike- Andreja Žusta, Matica Kudra in Andraža Goloba. V ZDA se uveljavlja dirigentka slovenskih korenin Daniela Candillari, ki je konec lanskega leta debitirala v newyorški Metropolitanki, zdaj pa je postala glavna dirigentka glasbenega gledališča v Saint Louisu, obenem pripravlja predstave v drugi največji operni hiši-Liryc operi v Chicagu. Mezzosopranistka Mojca Vedernjak je svobodna umetnica, ki živi v Švici, občasno pa sodeluje tudi s slovenskim kulturnoumetiškim zavodom PerArtem. Večkrat nagrajena baspozavnistka Ana Knez pa je članica mednarodne komorne zasedbe Kontrapunkte ter substitutka v graškem filharmoničnem in opernem orkestru.
Obiskali smo tržaški muzej Revoltella, kjer so odprli razstavo Monet in impresionisti v Normandiji. Razstavljene slike je navdihnila privlačna normandijska narava, ki je v 19. stoletju močno vplivala na slikarje. Preverili smo, kakšni so načrti protipotresne sanacije nekaterih ljubljanskih stolpnic. Zbrali smo odzive kulturnikov na vojno v Ukrajini. Kako se je odzval PEN, pa nam bo pojasnila njegova predsednica Tanja Tuma. Ozrli smo se tudi v svet pravljic, Ela Peroci bi letos praznovala 100. obletnico rojstva, a njena zapuščina ostaja brezčasna.
Pred mednarodnim praznikom žensk bomo izpostavili žensko gibanje, ki skozi zgodovino premešča polja boja. Dotaknili se bomo tako prvega slovenskega ženskega časopisa kot tudi dejstva, da je zgodovina žensk do konca devetdesetih let 20. stoletja ostajala na margini interesov slovenskega zgodovinopisja. Zanimalo nas bo, zakaj je bil prag med javnim in zasebnim pri nas vse do 19. stoletja za ženske neprehoden in kakšna je podoba feminizma danes. In tudi, kako pomembno je bilo leto 1919, ko je ženskam vrata odprla ljubljanska univerza in zakaj se poklicem, ki se feminizirajo, nižata socialni status v družbi in nagrada za opravljeno delo. Gostje: dr. Marta Verginella, dr. Eva Bahovec, dr. Katja Mihurko Poniž in dr. Ana Cergol Paradiž Voditeljica: Nina Jerman
Na Berlinalu je letos zmagala katalonska drama Alcarras Carle Simon, kar pomeni, da so prvič v zgodovini na vseh najprestižnejših evropskih festivalih od Cannesa, Benetk do Berlina slavile ženske režiserke. Slovenci smo po dolgem času tekmovali s slovensko-avstralsko koprodukcijo Moja Vesna Sare Kern, igralec Timon Šturbej pa se je uvrstil med vzhajajoče zvezde. Z Marcelom Štefančičem, jr. smo se pogovarjali o njegovi knjigi Zadnji film, v kateri se posveča vzponu in propadu novega Hollywooda 70-ih let. Avtorica: Mateja Valentinčič
Mednarodno uveljavljeni koreograf in že dobro leto tudi vodja ljubljanskega baleta Renato Zanella predstavlja svojo različico baleta Romeo in Julija na glasbo Sergeja Prokofjeva. Obiskali smo premiero znane Shakespearjeve ljubezenske tragedije, ki jo uprizarjata balet in orkester ljubljanske Opere pod vodstvom priznanega dirigenta Kevina Rhodesa. Bili smo na koncertu Zbora Moskovske patriarhije, ki je hkrati tudi duhovno potovanje. To se je začelo pred 42 leti, ko je muzikolog in umetniški vodja Anatolij Grindenko v Trojiškem samostanu sv. Sergeja Radoneškega zbral ducat pevcev ter se posvetil raziskovanju in transkribiranju starodavnih rokopisov. Predstavljamo projekt obuditve letnega gledališča za Tivolskim gradom po načrtih Jožeta Plečnika in pomisleke strokovne javnosti ob tem, saj naj bi bil objekt, ki bo končan do poletja, sporen z več vidikov. Kako je Francis Bacon, eden najpomembnejših slikarjev 20. stoletja, obravnaval ločnico med živalmi in ljudmi, prikazuje razstava v londonski Kraljevi akademiji umetnosti, obenem pa se ob napovedi dražbe enega od Baconovih triptihov ponovno pričakuje rekordne, večdesetmilijonske cene. Predstavljamo še nagrajence letošnjega Berlinskega filmskega festivala.
Na festivalu Bi flamenko so nocoj predstavili Sinsonte, v grlu pozabljena pesem, projekt s katerim plesalka in koreografinja Urška Centa in predstavnik sodobne flamenko avantgarde Marco de Ana nadaljujeta sodelovanje. V MGL-ju je bila premiera dramskega monoprojekta Borisa Ostana Smrtno resno. V galeriji Tobačna so odprli razstavo Čudoviti obraz umetne inteligence avtorice Valerie Wolfgang v galeriji Tobačna. Na spored kinematografov pa je prišla glasbena drama Cyrano.
V tokratni oddaji Profil bomo govorili o odpeljanih umetninah iz obalnih mest, ki so jih leta 1940 pod krinko vojne nevarnosti prenesli v Italijo v varnejše zaledje. Odnesene so bile umetnine iz muzejev, cerkva, samostanov in iz drugih ustanov. Kasneje so bile ostale umetnine vrnjene v italijanske kraje, nekatere lastnikom na Hrvaškem, nobena pa v današnjo Slovensko Istro. Več o tej dolgoletni problematiki nam bo razkrila dr. Sonja Ana Hoyer.
Predstavili bomo knjigo Antona Vratuše in Sandija Volka Trojno poslanstvo profesorja Urbana. Vratuša je bil med letoma 1943 in 1944 v stikih z različnimi političnimi organi in je igral vlogo diplomata, ki skuša postaviti politične temelje za tesnejše sodelovanje med slovensko OF in italijanskim odporništvom, predvsem seveda na nacionalno mešanih mejnih območjih. Ogledali smo si tudi skupinsko razstavo Made in Maribor II v Umetnostni galeriji Maribor, ter del zapuščine akademskega slikarja, scenografa in restavratorja Maksa Kavčiča, ki jo je njegova družina podarila Univerzitetni knjižnici Maribor.
V Cankarjevem domu se je danes začel mednarodni bienalni festival Bi flamenko, ki ga je otvoril Pepe Habichuela. V naslednjih dneh bodo Ljubljano obiskali številni tuji umetniki, na sporedu pa bodo tudi premiere novih predstav slovenskih plesalcev in glasbenikov. V Slovenski kinoteki smo bili na večeru eksperimentalnega filma, kjer so prikazali film Operacija mamut Jurija Medena in restavrirano serijo Dislocirano tretje oko: Bismillah iz leta 1984 Sulejmana Ferenčaka. Na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana nocoj premierno pustolovska detektivka Skrivno društvo KRVZ, po romanu Simone Semenič in v režiji Mareta Bulca, v Mali Galeriji Banke Slovenije pa smo si ogledali razstavo Nasledstvo: Dialog z grafiko.
Neveljaven email naslov